Jedro

Porok lahko pravno učinkovito soglaša z neposredno izvršljivostjo njegove obveznosti na podlagi odgovornosti za tujo obveznost glavnega dolžnika samo, če sta obe pogodbi (pogodba med upnikom in glavnim dolžnikom, ki je pravni temelj nastanka obveznosti, in poroštvena pogodba, ki je pravni temelj nastanka porokove odgovornosti) sklenjeni ali potrjeni v notarskem zapisu. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za poroštvo, temveč za pristop k dolgu, ki je sicer glede pravnih posledic na prvi pogled podoben poroštvu, vendar se te pravne posledice od poroštva razlikujejo v tem, da pristopniku k dolgu ni mogoče priznati regresnega zahtevka, saj pristopnik k dolgu ne izpolnjuje tujega, ampak svoj dolg.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo. Ugotovilo je, da listina, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, ne predstavlja izvršilnega naslova. Pogodba o pristopu k dolgu, s katero se je dolžnik zavezal upniku izpolniti obveznost glavnega dolžnika do upnika po posojilni pogodbi je sicer sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, priložena posojilna pogodba, ki je pravni temelj nastanka odgovornosti dolžnika kot pristopnika k dolgu za izpolnitev te obveznosti, pa ni bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

2. Zoper tak sklep se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da je z dolžnikom sklenil pogodbo o pristopu k dolgu in dogovoru o plačilu dolga v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja M. K. SV 2536/14 z dne 24. 10. 2014, s katero se je dolžnik zavezal k izpolnitvi terjatev, ki jih ima upnik do družbe A. d.o.o., in so na dan 24. 10. 2014 znašale v skupnem znesku 52.201,70 EUR in sicer iz naslova zapadlih obresti s pripadki po posojilni pogodbi št. ... z dne 29. 2. 2008, ki so na dan sklenitve pogodbe z dne 24. 10. 2014 znašale 50.439,79 EUR, zapadlih in neporavnanih izvršilnih stroškov s pripadki, nastalih v izvršilnem postopku pod opr. št. VL 193443/2009, ki je tekel zoper osnovnega dolžnika A. d.o.o. in so na dan 24. 10. 2014 znašale 1.761,91 EUR. Iz notarskega zapisa z dne 24. 10. 2014 nesporno izhaja, da sta tako dolžnik D. d.o.o., kot tudi osnovni dolžnik A. d.o.o. izrecno soglašala z neposredno izvršljivostjo tega notarskega zapisa in sicer glede vseh plačilnih obveznosti, določenih v tem notarskem zapisu oziroma v pogodbi o pristopu k dolgu in dogovoru o plačilu dolga. Upnik je v predlogu za izvršbo tudi izkazal, da je terjatev po pogodbi o pristopu k dolgu z dne 24. 10. 2014 sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zapadla v plačilo v celoti z dne 1. 12. 2014. Sestavni del neposredno izvršljivega notarskega zapisa M. K. SV 2536/14 z dne 24. 10. 2014 sta za terjatev upnika, h kateri je pristopil dolžnik tako posojilna pogodba št. 125/08, sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa M. K. SV 626/08 z dne 31. 3. 2008, kot tudi pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi VL 193443/2009 z dne 21. 12. 2009. Tako dolžnik kot tudi osnovni dolžnik sta s sklenitvijo neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 2536/14 z dne 24. 10. 2014 izrecno soglašala, da lahko upnik v primeru, da osnovni dolžnik in/ali dolžnik ne bosta izpolnjevala svojih zapadlih obveznosti določenih v pogodbi o pristopu k dolgu in dogovoru o plačilu dolga, izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku z rubežem in prodajo premičnega ali nepremičnega premoženja ali sredstev na kateremkoli transakcijskem računu osnovnega dolžnika in/ali dolžnika. Obveznost dolžnika, ugotovljena v notarskem zapisu SV 2536/14 z dne 24. 10. 2014 je tako neposredno izvršljiva, saj je upnik s tem izvršljivim notarskim zapisom izkazal vse predpostavke njenega nastanka z javno listino, prav tako je z listinskimi dokazi v predlogu za izvršbo dokazal, da je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa z dne 24. 10. 2014, v celoti zapadla v plačilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je upnik k predlogu za izvršbo priložil notarski zapis notarja M. K. iz L. SV 2536/2014 z dne 24. 10. 2014, iz katerega izhaja, da so družbe N. d.d., A. d.o.o. ter D. d.o.o. sklenile pogodbo o pristopu k dolgu in dogovor o plačilu dolga, ki je bila sestavljena v obliki zasebne listine, slednjo pa je v skladu z določbami Zakona o notariatu (ZN) notar preizkusil in ugotovil, da izpolnjuje pogoje za potrditev v notarskem zapisu. Pred notarjem so se stranke dodatno dogovorile, osnovni dolžnik A. d. o. o. in pristopnik k dolgu D. d.o.o. pa sta izrecno soglašala z neposredno izvršljivostjo tega notarskega zapisa glede vseh njunih plačilnih obveznosti, določenih v pogodbi o pristopu k dolgu in dogovoru o plačilu dolga, ki je potrjen v tem notarskem zapisu, glede katerih je dovoljena poravnava. Osnovni dolžnik in pristopnik k dolgu sta nadalje izrecno soglašala, da lahko N. d.d., L. v primeru, da osnovni dolžnik in/ali pristopnik k dolgu ne bosta izpolnjevala svojih zapadlih obveznosti določenih v pogodbi o pristopu k dolgu in dogovor o plačilu dolga, izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku, z rubežem in prodajo premičnega ali nepremičnega premoženja ali sredstev na kateremkoli računu osnovnega dolžnika in/ali pristopnika k dolgu. S pogodbo o pristopu k dolgu in dogovorom o plačilu dolga so pogodbene stranke N. d.d. kot upnik, A. d.o.o., kot osnovni dolžnik ter D. d.o.o., kot pristopnik k dolgu ugotovile, (-) da je osnovni dolžnik z upnikovim pravnim prednikom sklenil posojilno pogodbo št. 125/08 z dne 29. 2. 2008, na podlagi katere je upnik osnovnemu dolžniku odobril in dal posojilo v višini 190.000,00 EUR za nakup premičnine, (-) da je terjatev upnika iz posojilne pogodbe ... bila zavarovana s sklenitvijo sporazuma o zavarovanju denarne terjatve notarja M. K. SV 626/08 z dne 31. 3. 2008 z zastavno pravico na avtobusu, ki ga je osnovni dolžnik kupil s posojilom, (-) da sta upnik in osnovni dolžnik 24. 12. 2008 sklenila Aneks št. 1 k posojilni pogodbi št. 125/08, s katerim sta dogovorila drugačen način vračila posojila ter določila drugačen datum zapadlosti, (-) da je bila glavnica po posojilni pogodbi in Aneksu št. 1 v znesku 190.000,00 EUR v celoti plačana in da ima upnik do osnovnega dolžnika zapadlo neplačano terjatev po posojilni pogodbi in aneksu št. 1 še iz naslova zapadlih obresti v znesku 23.973,34 EUR s pripadki, zapadlih zamudnih obresti v znesku 549,78 EUR s pripadki in zapadlih zamudnih obresti v znesku 7.849,18 EUR s pripadki, ki znašajo na dan 24. 10. 2014 skupno 50.439,79 EUR, (-) da pristopnik k dolgu pristopa k dolgu osnovnega dolžnika iz 4. alineje in izrecno pripoznava obstoj predhodno opredeljene terjatve upnika, (-) da je s strani pristopnika k dolgu izkazan interes pridobitve lastninske pravice na premičnini, ki jo je osnovni dolžnik kupil z odobrenim posojilom, (-) da je upnik med drugim tudi terjatev iz 4. alineje 1. člena te pogodbe izterjeval v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Velenju, v katerem so upniku nastali izvršilni stroški, ki jih osnovni dolžnik ni plačal in da zato s to pogodbo o pristopu k dolgu in dogovora o plačilu dolga pristopnik k dolgu pristopi tudi k dolgu osnovnega dolžnika iz naslova zapadlih in neporavnanih izvršilnih stroškov s pripadki, nastalih v izvršilnem postopku VL 193443/2009, ki znaša na dan 24. 10. 2014 skupno 1.761,91 EUR (-) da osnovni dolžnik s sklenitvijo pogodbe o pristopu k dolgu in dogovora o plačilu dolga ni prost obveznosti, h katerim pristopa pristopnik k dolgu ter (-) da je sklep o izvršbi VL 193443/2009 z dne 21. 12. 2009 priloga te pogodbe o pristopu k dolgu in dogovora o plačilu dolga.

5. S pogodbo o pristopu k dolgu in dogovorom o plačilu dolga se je pristopnik k dolgu poleg osnovnega dolžnika nerazdelno zavezal, da bo upniku izpolnil v 4. in 7. alineji 1. člena te pogodbe navedeno terjatev, ki jo ima upnik do osnovnega dolžnika, in s tem stopil v zavezo poleg osnovnega dolžnika, ki je na dan 24. 10. 2014 dolgoval skupno 52.201,70 EUR, od katerih se obračunavajo obresti v višini 8,15 % letno od 25. 10. 2014 dalje do dokončnega poplačila dolga. To obveznost se je poleg osnovnega dolžnika zavezal nerazdelno poravnavati tudi pristopnik k dolgu v mesečnih zaporednih obrokih in sicer v 39 zaporednih mesečnih obrokih, vsak v višini najmanj 1.500,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 31. 10. 2014, vsi nadaljnji mesečni obroki pa najkasneje zadnji delovni dan v mesecu za tekoči mesec, zadnji 40. obrok v višini 896,34 EUR pa zapade v plačilo najkasneje 31. 1. 2018. Prilogi notarskega zapisa SV 2536/14 sta overjen prepis izvoda odpravka notarskega zapisa generalnega pooblastila N. d.d. z dne 29. 1. 2013, ter fotokopija notarskega zapisa notarja M. K. SV 626/08 z dne 31. 3. 2008. K notarskemu zapisu pa so pripeti tudi priloga k notarskemu zapisu SV 626/08 z dne 31. 3. 2008, med drugim tudi posojilna pogodba št. 125/08 z dne 29. 2. 2008, ki pa ni sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo utemeljevalo z navedbami, da je za odgovornost za tujo obveznost značilno, da za isto obveznost odgovarjata dve osebi: glavni dolžnik in druga oseba, ki je prevzela odgovornost za to obveznost (dolžnik). Zato pa morata obstajati dva pravna posla: 1. pogodba, s katero se glavni dolžnik zaveže opraviti izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (to pogodbo v konkretnem primeru predstavlja posojilna pogodba št. ... z dne 29. 2. 2008, ki je pravni temelj nastanka predmetne obveznosti, ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa) in 2. pogodba, s katero se tretja oseba v razmerju do upnika zaveže izpolniti tujo obveznost, če glavni dolžnik ob zapadlosti tega ne bo storil (to pogodbo v konkretnem primeru predstavlja pogodba o pristopu k dolgu in dogovor o plačilu dolga, ki je bila s strani notarja M. K. dne 24. 10. 2014 potrjena kot notarski zapis). Sodišče prve stopnje je zapisalo, da ima takšna pogodba naravo poroštvene pogodbe.

7. Po stališču prvostopenjskega sodišča je pri presoji predpostavk neposredne izvršljivosti dolžnikove obveznosti na podlagi njegove odgovornosti za tujo obveznost treba upoštevati, da je dolžnikova obveznost akcesorna v razmerju do obveznosti glavnega dolžnika plačati predmetno terjatev in bi zato, da bi obveznost, določena v notarskem zapisu, lahko postala neposredno izvršljiva, morale biti vse predpostavke njunega nastanka izkazane z javno listino, kar pomeni, da bi morala biti tudi posojilna pogodba št. 125/08 z dne 29. 2. 2008 sklenjena ali potrjena v obliki notarskega zapisa. V konkretnem primeru pa po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča pravni temelj nastanka obveznosti glavnega dolžnika ne izhaja iz javne listine, zato ni pogojev za neposredno izvršljivost predmetne terjatve, čeprav je pogodba, s katero se je dolžnik zavezal plačati predmetno terjatev poleg glavnega dolžnika, potrjena kot notarski zapis. Sodišče prve stopnje pa je še navedlo, da tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 193443/2009 z dne 21. 12. 2009, ki je sicer javna listina, ne more v predmetni zadevi služiti kot izkaz nastanka pravnega temelja nastanka obveznosti glavnega dolžnika, saj iz sklepa ne izhaja, ali se nanaša na predmetno terjatev oziroma se dolžnik v pogodbi o pristopu k dolgu in dogovoru o plačilu dolga ni zavezal poravnati terjatve iz navedenega izvršilnega naslova, temveč je terjatev opredeljena s sklicevanjem na posojilno pogodbo, ki pa ni javna listina.

8. Sodišče prve stopnje se je v zvezi z neposredno izvršljivostjo obveznosti na podlagi odgovornosti za tujo izpolnitveno obveznost očitno oprlo na izvajanja dr. Nine Plavšak v članu z naslovom Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki je bil objavljen v publikaciji Podjetje in delo 2012, št. 8, ki je izšlo 1. 12. 2012 pri GV Založba, d.o.o.. Iz razdelka 3.8. navedenega članka namreč izhaja, da je pri presoji predpostavk neposredne izvršljivosti porokove obveznosti na podlagi njegove odgovornosti za tujo obveznost treba upoštevati, da „je porokova odgovornost odvisna (akcesorna) od obveznosti, ki je predmet te odgovornosti, v tem pomenu, da nastane, če (in ko) nastane ta obveznost (primerjaj prvi in drugi odstavek 1016. člena OZ). Da bi obveznost, določena v notarskem zapisu, lahko postala neposredno izvršljiva, morajo biti vse predpostavke njenega nastanka (pravna dejstva, ki morajo obstajati, da bi nastala) izkazane z javno listino. Nastanek obveznosti glavnega dolžnika je nujna predpostavka nastanka odgovornosti poroka za to obveznost. Edina notarska listina, ki z dokazno močjo javne listine izkazuje nastanek obveznosti glavnega dolžnika, je notarski zapis (sklenitve ali potrditve pogodbe) med upnikom in glavnim dolžnikom, ki je pravni temelj nastanka te obveznosti. Zato lahko porok (pravno učinkovito) soglaša z neposredno izvršljivostjo njegove obveznosti na podlagi odgovornosti za tujo obveznost glavnega dolžnika samo, če sta obe pogodbi (pogodbe med upnikom in glavnim dolžnikom, ki je pravni temelj nastanka obveznosti, in poroštvena pogodba, ki je pravni temelj nastanka porokove odgovornosti) sklenjeni ali potrjeni v notarskem zapisu.“ Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za poroštvo, temveč za pristop k dolgu. Pravna posledica pristopa k dolgu je kumulativna in po pristopu k dolgu upniku za izpolnitev obveznosti odgovarjata prvotni dolžnik in pristopnik (komentar dr. Miha Juharta k 433. členu Obligacijskega zakonika (OZ) v Obligacijski zakonik (OZ): (splošni del): s komentarjem, Ljubljana, GV Založba, 2003, 2. knjiga, stran 624). Pravne posledice pristopa k dolgu so na prvi pogled zelo podobne poroštvu, vendar se od poroštva razlikujejo v tem, da pristopniku k dolgu ni mogoče priznati regresnega zahtevka, ker mu zakon te pravice ne daje, prav tako pristopnik, ki izpolni obveznost, ne more zahtevati vračila tistega kar je izpolnil, na podlagi splošnih pravil o izpolnitvi in subrogaciji. Pravne posledice subrogacije nastopijo, če nekdo izpolni namesto dolžnika. Pristopnik k dolgu pa ne izpolnjuje tujega, ampak svoj dolg in zato tudi ne morejo nastopiti pravne posledice subrogacije. Pristopnik je zavezan upniku kot dolžnik in morebiten zahtevek proti prvotnemu dolžniku lahko izvira samo iz pravnega razmerja, ki ga je pristopnik sklenil s prvotnim dolžnikom (ibidem).

9. Pri presoji izpolnjevanja pogoja neposredne izvršljivosti dolžnikove obveznosti v predmetni zadevi je tako po prepričanju pritožbenega sodišča - kljub teoretičnem izhodiščem dr. Nine Plavšak iz omenjenega članka - potrebno upoštevati, da dolžnik, zoper katerega je upnik v predmetni zadevi predlagal izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa odgovarja za svoj dolg, ki pa je bil natančno in v celoti ugotovljen z notarskim zapisom, glede katerega sta tako dolžnik oziroma pristopnik k dolgu kot tudi osnovni ali glavni dolžnik izrecno izjavila, da soglašata z njegovo neposredno izvršljivostjo. Čeprav drži ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pravni temelj nastanka prvotne obveznosti glavnega dolžnika ne izhaja iz javne listine, ker posojilna pogodba št. ... v nasprotju z neutemeljenimi pritožbenimi navedbami res ni bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, potrebno upoštevati, da je v notarskem zapisu notarja M. K. SV 2536/14 z dne 24. 10. 2014, katerega sestavni del je pogodba o pristopu k dolgu in dogovor o plačilu dolga, potrjeno, da je obveznost glavnega dolžnika nastala, ta potrditev pa izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Za veljavnost oziroma pravno učinkovitost soglasja dolžnika z neposredno izvršljivostjo sicer ne zadošča, da je obveznost nastala, temveč mora biti ta obveznost ugotovljena v notarskem zapisu, predmet notarskega zapisa pa je izjava volje strank pravnega posla z vsebino tega pravnega posla. S sklenitvijo pogodbe ali drugega zavezovalnega pravnega posla nastanejo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, zato notarski zapis določene pogodbe ali drugega pravnega posla hkrati potrjuje z dokazno močjo javne listine, da so nastale medsebojne pravice in obveznosti strank tega pravnega posla (tako dr. Nina Plavšak v zgoraj omenjenem članku v razdelku 3.2.). Upoštevajoč navedeno je potrebno pri presoji vsebine notarskega zapisa SV 2536/2014 upoštevati, da so s pogodbo o pristopu k dolgu in dogovorom o plačilu dolga upnik, glavni dolžnik in pristopnik k dolgu izjavili soglasje volj tako glede višine in obsega dolga glavnega dolžnika, h kateremu je pristopil tudi novi dolžnik, kot tudi o načinu poplačila in posledicah neizpolnitve obveznosti po pogodbi o pristopih k dolgu, to soglasje volj pa je potrjeno v obliki notarskega zapisa, zato po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje, da je obveznost nastala, čeprav nastanek osnovne obveznosti po posojilni pogodbi ni izkazan z javno listino.

10. Ker je tako sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava (napačne presoje učinkov pogodbe o pristopu k dolgu) nepopolno ugotovilo dejansko stanje in je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, saj bi v primeru spremembe izpodbijanega sklepa in dovolitve izvršbe zoper dolžnika lahko prišlo do kršitve dolžnikove pravice do ugovora zoper sklep o izvršbi, kot pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, je sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

11. Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali k predlogu za izvršbo predložen izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis notarja Mira Košaka SV 2536/14 z dne 24. 10. 2014 sam po sebi izpolnjuje pogoje iz 20.a ter 21. člena ZIZ za dovolitev izvršbe ter odločiti o predlogu za izvršbo skladno s temi ugotovitvami.