Jedro

Revizija se dopusti glede: - vprašanja ali je tožnica, kot bivša zunajzakonska partnerka in glede na njen 10,5% solastniški delež, prisiljena od toženca zahtevati najprej soposest v obliki ponovnega sobivanja in souporabe stanovanja, ki je nov dom toženca in njegove nove družine, da lahko nato zahteva plačilo uporabnine; - preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve, da je v konkretnem primeru tožnica privolila v prostovoljno prikrajšanje na svojem premoženju tudi za čas po vloženi tožbi za plačilo uporabnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede: - vprašanja ali je tožnica, kot bivša zunajzakonska partnerka in glede na njen 10,5% solastniški delež, prisiljena od toženca zahtevati najprej soposest v obliki ponovnega sobivanja in souporabe stanovanja, ki je nov dom toženca in njegove nove družine, da lahko nato zahteva plačilo uporabnine; - preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve, da je v konkretnem primeru tožnica privolila v prostovoljno prikrajšanje na svojem premoženju tudi za čas po vloženi tožbi za plačilo uporabnine.

Obrazložitev

1. V ponovnem sojenju je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine v višini 6.280,42 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške. Obrazložilo je, da toženec tožnici souporabe solastnih nepremičnin ni preprečeval, tožnica pa svojega upravičenja uporabljati solastne nepremičnine ni poskušala uresničiti, zato je na svoje prikrajšanje pristala.

2. Višje sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je tožnica, kot bivši zunajzakonski partner, kljub razpadu zunajzakonske skupnosti leta 1999 zaradi nevzdržnih odnosov s tožencem, glede na človekovo dostojanstvo res prisiljena v letu 2010 od toženca zahtevati najprej soposest v obliki ponovnega sobivanja in souporabe stanovanja, ki je nov dom toženca in njegove nove družine, da lahko od njega nato zahteva plačilo uporabnine; 2) ali ne gre za nemogočo zahtevo sodišča, da bi morala tožnica zahtevati souporabo stanovanja, kljub temu, da je njen solastniški delež na hiši le 10,5% (toženčev 89,5%) in da v naravi ne predstavlja samostojne stanovanjske enote ali zaključenega dela stanovanjske enote in da normalna komunikacija s tožencem, razen prek številnih sodnih postopkov, ni možna; 3) ali ni tožnica, kot bivša partnerka zunajzakonske skupnosti s tožencem zaradi obstoječega pravnega reda in obstoječe sodne prakse premoženjsko trajno oškodovana že s tem, ko mora za pridobitev premoženjske koristi iz skupne lastnine, nastale v času trajanja zunajzakonske skupnosti, ki temelji na načelih enakopravnosti, solidarnosti in vzajemnosti, vlagati zoper toženca številne tožbe, ki jih sodna praksa obravnava kot običajna obligacijska razmerja nastala med tretjimi osebami, za katere pravni red določa dvostranske pogodbe, enakovrednost dajatev, obličnost pogodb, ter da tožnica nosi dokazno breme in breme začetnih sodnih stroškov, namesto da bi bilo celotno breme obveznosti in aktivnosti pri urejanju razmerij iz skupnega premoženja enakomerno porazdeljeno med obe stranki; 4) ali sta bivša zunajzakonska partnerja po razpadu življenjske skupnosti sploh lahko medsebojno enakopravna glede obogatitve in prikrajšanja glede skupnega premoženja, če skupno premoženje uporablja izključno le toženec, ki ima velik interes, da se v vseh sodnih postopkih zahtevkom tožnice upira v nameri dolgih sodnih postopkov brez vsakršnih negativno pravnih - premoženjskih posledic; 5) ali se s tem, ko je tožnica zaradi specifičnih razlogov primera vložila tožbo za plačilo uporabnine, ki zajema tudi čas po vloženi tožbi, šteje, da je kljub vloženi tožbi privolila v prostovoljno prikrajšanje na svojem premoženju in, ali ne gre v tem primeru za kršitev sodne prakse Vrhovnega sodišča določene v sodbi II Ips 237/2013, da zahteva za souporabo lahko pomeni tudi poziv na plačilo najemnine - uporabnine oziroma ali ne gre za primer, ko tožnica v takem primeru sploh nima učinkovitega sodnega varstva svojih pravic; 6) ali je toženec - solastnik, ki v celoti uporablja nepremičnino in v pravdi ugovarja, da souporabe stanovanja tožnici ne nasprotuje, pri tem pa aktivno ne ponudi ničesar konkretnega v uporabo, to je, konkretno prostorov in načina souporabe stanovanja, res storil vse, da je za sodišče prost obveznosti glede obogatitve na račun tožnice, še posebej, če v stanovanju tudi dejansko ni ustreznega dela, ki bi omogočil izključno uporabo, in ali bi morala tožnica v takem primeru sama kriti večje stroške predelave stanovanja pred začetkom souporabe.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.