18. 6. 2024

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki so jo vložili Savina Grošičar, Šempeter pri Gorici, Emil Orel, Štanjel, in Adrijan Hočevar, Maribor, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Mihelj, Barbič in partnerji, o. p., d. o. o., Nova Gorica, na seji 18. junija 2024

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 30/2021 z dne 9. 3. 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani št. P 87/2018 z dne 5. 10. 2020 se v delu glede nepremičnine parc. št. 187/1, k. o. Hruševica, ne sprejme.

2.V ostalem delu se ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 30/2021 z dne 9. 3. 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani št. P 87/2018 z dne 5. 10. 2020 zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, (1) da je vknjižba lastninske pravice na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Sežani št. P 4/2018 z dne 15. 2. 2018 pri nepremičninah parc. št. 135, 139/2, 157, 170, 177, 187/1, 178 in 257, vse k. o. Hruševica, v korist prvo tožene stranke Stanislava Gasparija do celote neveljavna in (2) da je vknjižba lastninske pravice pod Dn št. 51380/2018 na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 9. 3. 2018 pri nepremičnini parc. št. 187/1, k. o. Hruševica, v korist drugo tožene stranke Art nepremičnine, d. o. o., Štanjel, do celote neveljavna ter (3) da se pri vseh navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist pokojnega Antona Ciaka (rojenega 28. 9. 1839) do celote. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je njihov predlog za dopustitev revizije zavrnilo, a tega sklepa pritožniki z ustavno pritožbo ne izpodbijajo.

2.Ustavno sodišče je ob pridobivanju pravdnih spisov št. P 4/2018 in št. P 87/2018 ter zapuščinskega spisa št. D 37/2017 od Okrajnega sodišča v Sežani izvedelo, da je med strankami pred tem sodiščem potekala tudi pravda št. P 30/2021, ki se je končala s sklenjeno sodno poravnavo. Na zaprosilo Ustavnega sodišča je navedeno sodišče posredovalo sodno poravnavo št. P 30/2021 z dne 15. 9. 2023, s katero so si pritožniki in tožena stranka razdelili lastništvo na sedmih nepremičninah.

3.Pritožnikom je bil zato vročen poziv, naj se opredelijo, ali vztrajajo pri vloženi ustavni pritožbi, in v tem primeru utemeljijo svoj pravni interes. Pritožniki so se odzvali z izjavo, da vztrajajo pri vloženi ustavni pritožbi. Navajajo, da nepremičnina parc. št. 187/1, k. o. Hruševica, ni bila predmet sodne poravnave, da je v lasti družbe Art nepremičnine in da zato njihov pravni interes glede te nepremičnine nedvomno obstoji. Tudi glede preostalih (sedmih) nepremičnin, glede katerih so sklenili sodno poravnavo, menijo, da imajo pravni interes, kar utemeljujejo s tem, da so jo sklenili ob upoštevanju pravnomočne sodbe, s katero se ne strinjajo in jo izpodbijajo z ustavno pritožbo, ker je napačna. Zatrjujejo, da bi v primeru, če bi Ustavno sodišče izpodbijani sodbi razveljavilo, imeli možnost izpodbijati sodno poravnavo, ki v bistvenem temelji na izpodbijanih sodbah.

B. – I.

4.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bo mogel doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe kot pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (druga alineja prvega odstavka 55.b člena ZUstS). Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5.Pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijajo sodbi sodišč v pravdi glede izbrisne tožbe, ki se nanaša na osem nepremičnin (zemljišč). Pritožniki so po vložitvi ustavne pritožbe s prvo toženo stranko v drugi pravdi sklenili sodno poravnavo. Sodna poravnava ima po stališču teorije in sodne prakse učinek pravnomočne sodbe. S sodno poravnavo so stranke sodne poravnave uredile medsebojna razmerja glede lastništva sedmih (istih) nepremičnin z učinki pravnomočnosti. Kljub morebitnem uspehu z ustavno pritožbo pa pritožniki očitno ne bi mogli uspeti s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (kot posebnim izrednim pravnim sredstvom po Zakonu o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), saj razveljavitev sodnih odločb v postopku presoje ustavne pritožbe ni razlog za razveljavitev sodne poravnave (primerjaj izpodbojne razloge iz 1. do 4. točke drugega odstavka 392. člena ZPP). Drugih pravnih sredstev za izpodbijanje sodne poravnave pa pritožniki nimajo. Glede na navedeno pritožniki nimajo pravnega interesa za ustavno pritožbo, kolikor se nanaša na sedem nepremičnin, ki so bile predmet sodne poravnave, zato se ustavna pritožba v tem delu zavrže (2. točka izreka).

B. – II.

6.Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma z Ustavo zagotovljenih pravic, ki je za pritožnika imela hujše posledice, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Pogoj, da gre za kršitev z Ustavo zagotovljenih pravic, ki ima za pritožnika hujše posledice, mora izkazati in utemeljiti pritožnik, kadar pa je to mogoče, mora za svoje trditve predložiti tudi ustrezna dokazila. Pritožniki hujših posledic, ki naj bi jih povzročile kršitve človekovih pravic glede nepremičnine parc. št. 187/1, k. o. Hruševica, ne zatrjujejo in jih ne izkažejo. Zato pogoj iz prve alineje drugega odstavka 55.b člena ZUstS ni izpolnjen.

7.Ustavna pritožba praviloma ne odpira pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve, v primeru, če vsebuje enake očitke o kršitvah ustavnih pravic, o katerih je Ustavno sodišče že odločilo. Pritožniki glede izpodbijanih sodb očitajo kršitev ustavnoprocesnih jamstev iz 22. člena Ustave z več vidikov (očitna napačnost, arbitrarnost, neobrazložen odstop od enotne in ustaljene sodne prakse, neobrazloženost, kršitev procesnih jamstev glede predlaganih dokazov) in 23. člena Ustave ter kršitev 33. člena Ustave, ki so že bili predmet ustavnopravne presoje. Ker je Ustavno sodišče o enakih ustavnopravnih vprašanjih že odločalo, pritožniki pa ne navajajo razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo pri dosedanjem odločanju o enakih vprašanjih, tudi pogoj iz druge alineje drugega odstavka 55.b člena ZUstS ni izpolnjen.

8.Ker pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, kolikor se izpodbijani sodni odločbi nanašata na nepremičnino parc. št. 187/1, k. o. Hruševica, niso izpolnjeni, senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe v tem delu ni sprejel v obravnavo (1. točka izreka).

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Rok Čeferin ter člana dr. Rajko Knez in dr. Rok Svetlič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Rok Čeferin Predsednik senata

[1]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. Up-17/18 z dne 13. 2. 2018, 4. točka obrazložitve, št. Up-837/16 z dne 30. 9. 2020, 6. točka obrazložitve, in št. Up-351/17 z dne 20. 6. 2022, 5. točka obrazložitve.

[2]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. Up-1793/06 z dne 24. 11. 2006, 3. točka obrazložitve, št. Up-3936/07 z dne 4. 7. 2008, 4. točka obrazložitve, št. Up-1840/07 z dne 15. 1. 2009, 4. točka obrazložitve, št. Up-17/18, 4. točka obrazložitve, in št. Up-837/16, 6. točka obrazložitve.

[3]Glej V. Rijavec v: L. Ude in A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 578–579, ter sklep Vrhovnega sodišča št. I Cp 16/2016 z dne 28. 11. 2016, 5. točka obrazložitve.

[4]Gre za posebno vrsto tožbe, tj. procesnopravno tožbo, ki je tožba le po nazivu, po vsebini pa je izredno pravno sredstvo (tako A. Galič v: A. Galič in L. Ude (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, str. 119–120).

[5]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-1036/17 z dne 19. 11. 2020 (Uradni list RS, št. 5/21, in OdlUS XXV, 45), 3. točka obrazložitve.

[6]Prim. sklep senata Ustavnega sodišča št. Up-722/16 z dne 22. 5. 2018, 5. točka obrazložitve.

[7]Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da pravica do sodnega varstva ne daje pravice do točno določene oblike sodnega varstva, temveč pravico uveljavljati določeno varstvo po vsebini v ustreznem, za to predvidenem sodnem postopku (glej npr. sklep št. Up-80/07 z dne 28. 10. 2008, 3. točka obrazložitve).