12. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Helsinškega monitorja Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Neva Miklavčič Predan, in Neve Miklavčič Predan iz Ljubljane na seji dne 12. februarja 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11. in 20. člena Zakona o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 29/96) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata 11. in 20. člen Zakona o šolski inšpekciji (v nadaljevanju ZSolI). Določba 20. člena ZSolI, ki določa, da se odločba v zvezi z opravljenim inšpekcijskim nadzorom vroči samo ravnatelju oziroma direktorju, vodji enote ali podružnice oziroma drugi odgovorni osebi v vrtcu ali šoli, v kateri so bile ugotovljene kršitve, ter delavcu, pri katerega delu so bile ugotovljene kršitve, in ne tudi predlagatelju (pravilno pobudniku, člen 11 ZSolI) nadzora, naj bi pomenila "odtegnitev sodne zaščite" oziroma naj bi bila "pobudniku (nadzora) nevročena odločba praktično nedostopna pravni zaščiti, saj je ni mogoče preizkusiti". Pobudnika predlagata tudi spremembo izpodbijanih določb ZSolI. V ustavni pritožbi z dne 3. 6. 2003 (zadeva št. Up-385/03) je pobudnica, tam kot pooblaščenka ustavnega pritožnika, predlagala začasno zadržanje izpodbijanih določb Zakona.

2.Prvi pobudnik utemeljuje pravni interes s statusom organizacije, ki deluje v javnem interesu. Druga pobudnica utemeljuje pravni interes s tem, da je kot skrbnica svojega mladoletnega sina sprožila pritožbe za zaščito otrokovih pravic, naslovljene na Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport (v nadaljevanju Inšpektorat), kateri pa ji je zavrnil vročitev odločbe o zadevi.

3.Pobuda je bila poslana Državnemu zboru, ki nanjo ni odgovoril.

B.

4.Pobudnica navaja, da predlaga oceno ustavnosti 11. in 20. člena ZSolI, vendar v obrazložitvi ne navaja, v čem in s katero ustavno določbo naj bi bil 11. člen ZSolI v neskladju. Zato Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti pobude glede 11. člena ZSolI in jo je preizkusilo samo glede očitkov, ki se nanašajo na 20. člen ZSolI.

5.Pobudnica izrecno ne navaja, s katerimi ustavnimi določbami naj bi bil 20. člen ZSolI v neskladju. Iz navedb v pobudi je mogoče sklepati na pobudničino stališče, da 20. člen ZSolI izključuje pravico do pravnega sredstva iz 25. člena oziroma pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ker ne določa, da se odločba inšpektorja vroči tudi pobudniku nazora.

6.ZSolI v 20. členu določa samo, komu se odločbe šolskega inšpektorja vročajo, in izrecno ne določa, kdo so stranke v postopku niti kdo ima pravico vlagati pravna sredstva zoper odločbe inšpektorja. Zato je za odgovor na to vprašanje treba uporabiti Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS. št. 56/02 - v nadaljevanju ZIN), ki v prvem odstavku 3. člena določa, da se za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, ta uporablja glede tistih vprašanj, ki niso urejena v posebnem zakonu. V drugem odstavku 3. člena pa določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali posebnim zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, tj. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - v nadaljevanju ZUP).

7.Tretji odstavek 24. člena ZIN določa, da ima v inšpekcijskem postopku položaj stranke v postopku zavezanec. Inšpekcijski postopek se uvede po uradni dolžnosti. Pobuda za izredni nadzor, ki jo lahko vložijo osebe iz drugega odstavka 11. člena ZSolI, ni zahteva, na podlagi katere bi bil Inšpektorat dolžan začeti postopek. Inšpektor je dolžan na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIN take pobude obravnavati in vlagatelje obvestiti o svojih ukrepih, če to zahtevajo. Ker pobudnikova pobuda inšpektorju ni zahteva za začetek postopka, pobudnik samo zaradi tega, ker je vložil pobudo, ne more pridobiti položaja stranke v postopku. To izrecno določa tretji odstavek 24. člena ZIN. Po njem vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

8.Navedeno pa ne pomeni, da se pobudnik nima pravice udeleževati postopka, če za to izkaže pravni interes (prvi odstavek 43. člena ZUP). Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP).

9.Oseba, ki izkaže pravni interes, ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP). To pa med drugim pomeni, da ima pravico sodelovati v postopku, zahtevati odločbo in vložiti pritožbo zoper odločbo inšpektorja ter uporabiti vsa druga pravna sredstva (tudi sodno varstvo v upravnem sporu). Glede na navedeno je očitek pobudnice, da je 20. člen ZSolI v neskladju z Ustavo, očitno neutemeljen. ZSolI z uporabo ZIN in ZUP omogoča tudi vlagateljem pobud iz 11. člena ZSolI, da v konkretnih postopkih inšpekcijskega nadzora zavarujejo svoje pravne koristi. Morebitno drugačno ravnanje v posameznem postopku pa ne more biti predmet ustavnosodne presoje predpisa. Zato je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo, ne da bi se pri tem spuščalo v vprašanje pravnega interesa pobudnikov.

Pobudnica je predlagala tudi dopolnitev 11. in 20. člena ZSolI. Za spremembe in dopolnitve zakonov ni pristojno Ustavno sodišče, temveč zakonodajalec (Državni zbor).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednicadr. Dragica Wedam Lukić