Jedro

Ker so posamezna obvezna socialna zavarovanja urejena v različnih področnih zakonih, ki vsak zase urejajo (materialne) pogoje za vključitev v posamezno zavarovanje in ker je postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca z odločbo v pristojnosti različnih nosilcev obveznih zavarovanj, prijava osebe v zavarovanje po uradni dolžnosti na podlagi odločbe enega od njih, lahko pomeni le prijavo v tisto obvezno socialno zavarovanje, na katero se takšna odločba nanaša. Ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju revidentove lastnosti kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja prvostopenjskemu davčnemu organu ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov tudi za druga obvezna socialna zavarovanja.

Davčni organ lahko na podlagi svojih zakonskih pristojnosti opravi (le) nadzor nad plačevanjem in obračunavanjem prispevkov v okviru že urejenega oziroma določenega zavarovanega statusa na matičnem področju.

Izrek

I. Reviziji se ugodi tako, da se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1151/2019-14 z dne 16. 2. 2021 spremeni tako, da se odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4250-33-01069/2019 12-141-01 z dne 5. 3. 2019 v delu, v katerem se nanaša na odmero in plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje zavarovanca in delodajalca, prispevkov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter prispevkov za starševsko varstvo zavarovanca in delodajalca, vse s pripadajočimi obrestmi, odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora na obeh stopnjah v višini 522,65 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, DT 4250-33-01069/2019 12-141-01 z dne 5. 3. 2019 (I. točka izreka), in odločilo o stroških postopka (II. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku za mesec september 2017 odmeril in naložil v plačilo prispevke za socialno varnost s pripadajočimi obrestmi, in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanca in delodajalca, prispevke za zdravstveno zavarovanje zavarovanca in delodajalca, prispevke za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter prispevke za starševsko varstvo zavarovanca in delodajalca, vse skupaj v višini 494,77 EUR. Odločil je tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih obresti in stroških postopka ter ugotovil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Ministrstvo za finance je z odločbo, DT-499-22-9/2019-2 z dne 30. 5. 2019, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je Upravno sodišče pritrdilo odločitvi in razlogom davčnih organov obeh stopenj. Tudi po njegovi presoji odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) 10301-1241543/2017 o ugotovitvi lastnosti zavarovanca (v nadaljevanju odločba ZPIZ) velja za vse ostale obvezne prispevke za socialno varnost. Zato je zavrnilo tožnikov ugovor, da je davčni organ odločal tudi o zavarovalnih podlagah za druge prispevke za socialno varnost, za kar sicer ni pristojen. Navedlo je še, da za prijavo oseb v obvezno socialno zavarovanje veljajo enotni postopki, davčni organ pa je na podlagi 353. in 353. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in 17. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) pristojen le za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Ker ni bilo sporno, da je bil tožnik v obdobju od 3. 8. 2017 do 3. 10. 2017 ustanovitelj in poslovodna oseba zavoda AZ LAW, Zavod za pravne dejavnosti, z odločbo ZPIZ pa je bila za to obdobje ugotovljena tožnikova lastnost zavarovanca na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), je izpodbijana odločba po presoji Upravnega sodišča pravilna in zakonita.

3. Na tožnikov predlog je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 120/2021-3 z dne 26. 5. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju lastnosti tožeče stranke kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja Finančni upravi Republike Slovenije predstavlja podlago za odmero socialnih prispevkov za vsa druga socialna zavarovanja.

4. V skladu z navedenim sklepom je tožnik (v nadaljevanju revident) zoper pravnomočno sodbo Upravnega sodišča vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da odločbo prvostopenjskega davčnega organa spremeni tako, da se mu odmerijo le prispevki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem primeru zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Podredno predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je revident zavezanec za plačilo socialnih prispevkov za druga socialna zavarovanja (razen pokojninskega in invalidskega zavarovanja), ter v navedenem obsegu zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje, odločitev o stroških pa pridrži za končno odločbo.

5. Toženka v odgovoru na revizijo revizijskim navedbam nasprotuje.

6. Revident je vložil še odgovor na odgovor na revizijo. Ker Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v revizijskem postopku predvideva le odgovor na revizijo, ne pa tudi nadaljnjih vlog strank (prim. 375. člen ZPP), Vrhovno sodišče revidentovih navedb v tej vlogi pri odločanju ni upoštevalo.

**K I. točki izreka**

7. Revizija je utemeljena.

8. Vrhovno sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Pri odločanju je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi njegove zmotne ali nepopolne ugotovitve (drugi odstavek 85. člena ZUS- 1).

**Dejansko stanje zadeve**

9. Iz dejanskega stanja zadeve, ugotovljenega v upravnem postopku in povzetega v izpodbijani sodbi, izhaja, da je bil revident od 3. 8. 2017 do 3. 10. 2017 ustanovitelj in poslovodna oseba subjekta AZ LAW, ZAVOD ZA PRAVNE DEJAVNOSTI. Glede na navedeno je ZPIZ z odločbo za to obdobje ugotovil revidentovo lastnost zavarovanca na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, za polni delovni čas 40 ur na teden. Z navedeno odločbo je bil revident napoten, da vloži prijavo v zavarovanje v roku 8 dni od vročitve te odločbe, česar pa ni storil, zato je to storil ZPIZ po uradni dolžnosti. Upravno sodišče je še navedlo, da je revidentu že pritožbeni organ pravilno pojasnil, da je iz evidence davčnega organa, ki temelji na evidenci prijav in odjav ter prijav sprememb podatkov o obveznem socialnem zavarovanju, izhajalo, da je bil revident v obravnavanem obdobju vključen v obvezno socialno zavarovanje na zavarovalni podlagi s šifro 040. **Bistvo revizijskih navedb in odgovora na revizijo**

10. Revident navaja, da je Upravno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo, da odločba ZPIZ o lastnosti revidenta kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja predstavlja podlago tudi za odmero prispevkov za ostala socialna zavarovanja. Ker je ZPIZ v navedeni odločbi presojal (le) lastnost revidenta kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi toženka z izpodbijano odločbo lahko odmerila le prispevke za to socialno zavarovanje. Drugačno ravnanje je v nasprotju z 2. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), saj posega v posameznikova legitimna pričakovanja. Revident se sklicuje tudi na 50. člen Ustave in navaja, da so socialna zavarovanja urejena v različnih področnih zakonih, ki vsak zase urejajo pogoje za vključitev v zavarovanje in postopek vključitve oziroma ugotovitve lastnosti zavarovane osebe. V tej zvezi poudarja, da med ZPIZ-2 in Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) obstaja razlika glede materialnih pogojev za ugotovitev lastnosti zavarovane osebe, med Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ-1) in ZZVZZ pa tudi glede postopka za ugotavljanje lastnosti zavarovane osebe. Sklicuje se še na delovnopravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) po uradni dolžnosti spreminja status zavarovanca le za naprej, in upravnopravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, iz katere izhaja, da ZPIZ ni pristojen za odločitev o lastnosti zavarovane osebe na podlagi določb ZZVZZ. Navaja še, da odločba ZPIZ glede zavarovalne podlage za druga socialna zavarovanje ne predstavlja rešitve na matičnem področju, zato tudi davčnemu organu ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov za druga socialna zavarovanja.

11. Toženka v odgovoru na revizijo poudarja, da za prijavo oseb v obvezno zavarovanje veljajo enotni postopki, ki jih vodi ZZZS. Zato slednji v praksi ne izdaja odločb o statusu zavarovanca in zavarovalni podlagi. Če bi sprejeli stališče, da davčnemu organu odločitev o obstoju lastnosti zavezancev kot zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne predstavlja podlage za odmero prispevkov za vsa ostala socialna zavarovanja, bi bili posamezniki, ki opustijo dolžnost prijave v zavarovanje, v boljšem položaju od tistih, ki to obveznost izpolnijo, saj jim davčni organ glede na obstoječo zakonsko ureditev ne bi mogel odmeriti drugih prispevkov za socialno varnost, ampak le prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

**Vsebinska presoja**

12. Revident tudi v revizijskem postopku ne nasprotuje odmeri in plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanca in delodajalca. Še vedno pa ostaja sporno, ali je davčni organ revidentu z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito odmeril in naložil v plačilo tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje zavarovanca in delodajalca, prispevke za poškodbe pri delu in poklicne bolezni in prispevke za starševsko varstvo zavarovanca in delodajalca, vse s pripadajočimi obrestmi.

13. Odgovor na navedeno vprašanje je odvisen od tega, kakšen je bil v obravnavanem obdobju revidentov zavarovalni status za (še) sporna obvezna socialna zavarovanja. Kot pojasnjeno, se je Upravno sodišče (enako kot toženka) glede vprašanja, na kateri podlagi je bil revident vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje1 in zavarovanje za starševsko varstvo ter kdo je bil zavezanec za plačilo prispevkov za omenjeni zavarovanji, oprlo na odločbo ZPIZ, na podlagi katere je ZPIZ revidenta prijavil v zavarovanje. Vprašanje (glede katerega je bila tudi dopuščena revizija) pa je, ali navedena odločba lahko predstavlja tudi podlago za odmero v tem postopku spornih socialnih prispevkov.

14. Zavarovalno razmerje med zavarovancem in nosilcem obveznega socialnega zavarovanja praviloma nastane (že) na podlagi zakona, torej z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za posamezno obvezno zavarovanje.2 Pravna razmerja, ki so podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določa ZPIZ-2, pravna razmerja, ki so podlaga za obvezno zdravstveno zavarovanje, določa ZZVZZ, pravna razmerja, ki so podlaga za obvezno zavarovanje za starševsko varstvo, pa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP-1).3

15. Čeprav zavarovalno razmerje praviloma nastane že na podlagi zakona, morajo zavezanci za prijavo vložiti prijavo v obvezno socialno zavarovanje pri ZZZS, ki opravlja prijavno-odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja.4 Prijava se vloži na enotnem obrazcu, predpisanem z vsakokratno veljavnim Pravilnikom o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti.5 V prilogi 1 k Pravilniku, ki vsebuje obrazec M-1 za vsa obvezna socialna zavarovanja in navodila za njegovo izpolnjevanje, so določene tudi šifre podlag za zavarovanje z opisom in vrste zavarovanj, ki spadajo pod posamezno šifro.

16. Če zavezanec za prijavo prijave v obvezna socialna zavarovanja ne vloži ali če je zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami zakonov, ki urejajo posamezno obvezno socialno zavarovanje, lahko nosilec obveznega zavarovanja začne postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca in o lastnosti zavarovanca odločbi z odločbo.

17. Na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je tak postopek urejen v ZMEPIZ-1. V primerih, določenih v 80. členu navedenega zakona, odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca izda ZPIZ.6 Če zavezanec za vlaganje prijav v roku osem dni od dokončnosti take odločbe ne vloži prijave v zavarovanje, jo v skladu s prvim odstavkom 86. člena ZMEPIZ-1 vloži ZPIZ po uradni dolžnosti. Na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja pa lastnost zavarovane osebe v skladu z določbami ZZVZZ in Pravil OZZ ugotavlja pristojna služba ZZZS.7 Če slednja ugotovi, da bi morala biti fizična oseba, ki je sama zavezana za prijavo, zavarovana po drugačnem statusu, kot je prijavljena v obvezno zavarovanje, izda odločbo in po njeni dokončnosti po uradni dolžnosti prijavi osebo v obvezno zavarovanje, če tega ne stori oseba sama.8 ZSDP-1 posebnih določb o ugotavljanju lastnosti zavarovanca z odločbo ne vsebuje, ampak v 13. členu določa le, da se glede pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa in drugih vprašanj postopka, uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.

18. Glede na navedeno revident pravilno opozarja, da je ZPIZ po postopku iz ZMEPIZ-1 pristojen za odločanje (le) o zavarovalnih statusih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz odločbe ZPIZ ne izhaja, da bi ZPIZ svojo zakonsko pristojnost v obravnavanem primeru presegel, saj je bila z njo ugotovljena le revidentova lastnost zavarovanca na podlagi določb ZPIZ-2. 19. Revident tudi sicer pravilno opozarja, da materialnopravni pogoji za ugotovitev lastnosti zavarovane osebe po različnih področnih zakonih, ki urejajo relevantna socialna zavarovanja (ZPIZ-2, ZZVZZ in ZSDP-1), niso povsem enotni.9 Med drugim so tako ustanovitelji zavodov v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni, če so poslovodne osebe in če niso zavarovani na drugi podlagi (prvi odstavek 16. člena ZPIZ-2), v obvezno zdravstveno zavarovanje pa le, če kot poslovodne osebe opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic (6. točka 15. člena ZZVZZ). Poleg tega ZZVZZ z razliko od ZPIZ-2 določa, da so lahko pod zakonskimi pogoji v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni tudi posamezniki kot družinski člani (prim. 20. - 22. člen ZZVZZ). Različno pa je urejen tudi postopek ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe z odločbo. Razen že omenjene razlike v pristojnosti za odločanje o posameznih zavarovanih statusih, je razlika med drugim tudi v tem, da ZMEPIZ-1 v določenih primerih dopušča spreminjanje zavarovalne podlage za nazaj,10 ZZVZZ in ZSDP-1 pa ne. To pa pomeni, da lahko ZZZS v primeru, ko gre za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje, na podlagi katere se šele pridobi pravno varovan status zavarovanca, z odločbo ugotavlja zavarovalni status za nazaj, vse do nastopa zakonske podlage. V primeru, ko pa se z odločbo spreminja že obstoječi, ne(več)pravilen status zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja, pa lahko ZZZS v že pridobljeni zavarovalni status po uradni dolžnosti poseže le za naprej.11

20. Ker so torej posamezna obvezna socialna zavarovanja urejena v različnih področnih zakonih, ki vsak zase urejajo (materialne) pogoje za vključitev v posamezno zavarovanje in ker je postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca z odločbo v pristojnosti različnih nosilcev obveznih zavarovanj, prijava osebe v zavarovanje po uradni dolžnosti na podlagi odločbe enega od njih, lahko pomeni le prijavo v tisto obvezno socialno zavarovanje, na katero se takšna odločba nanaša. Drži sicer, da za prijavo v (vsa) obvezna socialna zavarovanja velja enoten (prijavni) postopek, ki ga vodi ZZZS, vendar pa to ne pomeni, da ZZZS v tem postopku odloča o zavarovalnih statusih, ampak opravlja le prijavno in odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja. V obravnavanem primeru je torej lahko ZPIZ (ne glede na to, da lahko posamezna šifra podlage za zavarovanje v skladu z navodili za izpolnjevanje prijavnih obrazcev vključuje tudi več vrst socialnih zavarovanj) revidenta prijavil le v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

21. Po obrazloženem Vrhovno sodišče pritrjuje revidentu, da ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju revidentove lastnosti kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja prvostopenjskemu davčnemu organu ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov tudi za druga obvezna socialna zavarovanja.

22. Čim pa ta podlaga za ostala obvezna socialna zavarovanja na podlagi prijave zavezanca za prijavo ni urejena oziroma o njej ni odločeno z odločbo na matičnem področju, davčni organ sploh ne more opraviti nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov. V postopku nadzora nad pravilnostjo obračunavanja in plačevanja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, ki ga v okviru zakonskih pristojnosti opravlja davčni organ,12 je sicer status zavarovanca lahko predhodno vprašanje v smislu 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, vendar pa to ne pomeni, da lahko davčni organ v tem okviru sam odloča tudi o vprašanju, ali bi moral biti posameznik v obdobju nadzora sploh vključen v posamezno obvezno socialno zavarovanje in na kakšni podlagi. O tem lahko že po naravi stvari v predpisanem postopku odloča le pristojni nosilec posameznega obveznega zavarovanja. Davčni organ pa lahko torej na podlagi svojih zakonskih pristojnosti opravi (le) nadzor nad plačevanjem in obračunavanjem prispevkov v okviru že urejenega oziroma določenega zavarovanega statusa na matičnem področju. Za takšen primer pa v obravnavani zadevi v zvezi s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje in prispevki za starševsko varstvo očitno ne gre.

23. Skladno z navedenim je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odločbo prvostopenjskega davčnega organa na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v spornem delu odpravilo.

**K II. točki izreka**

24. Ker je revident z revizijo uspel, je Vrhovno sodišče odločilo o stroških celotnega sodnega postopka (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

25. Pravno podlago za odmero stroškov postopka s tožbo predstavlja tretji odstavek 25. člena ZUS-1 in drugi odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik), po katerem bi se revidentu priznalo 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV. Ker pa je revident priglasil stroške v manjšem obsegu, mu je Vrhovno sodišče v okviru zahtevka priznalo 244,80 EUR, kar povečano za 22 % DDV (53,86 EUR) skupaj znaša 298,66 EUR. Vrhovno sodišče pa revidentu ni priznalo stroškov za prvo pripravljalno vlogo po 4. členu Pravilnika, saj revident v njej v bistvenem delu le ponavlja tožbene navedbe in zato ne gre za stroške, ki bi bili za upravni spor potrebni.

26. Stroški revizijskega postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in upoštevaje vrednost spornega predmeta (177,73 EUR). Revidentu se prizna 300 točk nagrade za postopek z revizijo (tar. št. 30/5 v zvezi s prvo alinejo tar. št. 30/1 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 OT) in 6 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 306 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 183,60 EUR, povečano za 22% DDV (40,39 EUR) pa 223,99 EUR .

27. Odmerjene stroške v skupni višini 522,65 EUR je toženka dolžna revidentu povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, od takrat dalje pa z zamudnimi obrestmi (378. člen v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).

28. Vračilo plačanih sodnih taks bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi z določbo točke c) opombe 6.1. taksne tarife izvršilo Upravno sodišče po uradni dolžnosti.

**Glasovanje**

29. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

1 Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prvi odstavek 13. člena ZZVZZ). 2 Prim. na primer drugi odstavek 6. člena ZPIZ-2 in prvi odstavek 6. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila OZZ). 3 Prim. 14. - 21. člen ZPIZ-2, 15. - 22. člen ZZVZZ in 8. člen ZSDP-1. 4 Prim. tretji odstavek 7. člena ZMEPIZ-1, 16. odstavek 106. člena ZSDP-1 in drugi odstavek 78. člena ZZVZZ. 5 V obravnavani zadevi je veljal Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 19/15 in 55/19). 6 Prim. 81. člen ZMEPIZ-1. 7 Drugi odstavek 78. člena ZZVZZ. 8 Prim. 13. člen Pravil OZZ v zvezi s petim odstavkom 78. člena ZZVZZ. 9 Prim. 14. - 21. člen ZPIZ-2, 15. - 22. člen ZZVZZ in 8. člen ZSDP-1. 10 Prim. npr. četrti odstavek 81. člena ZMEPIZ-1 in 83. člen ZMEPIZ-1. 11 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 312/2015 z dne 19. 4. 2016. 12 Prim. 17. člen ZPSV, drugi odstavek 30. člena ZMEPIZ-1 in 13. člen ZSDP-1. Pristojnost glede nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ima na podlagi 59. člena ZZVZZ sicer primarno ZZZS, vendar pa lahko prenese pooblastila glede obračunavanja, nadzora plačevanja ter izterjave prispevkov na pristojno službo v skladu s posebnim zakonom.