Jedro

Tožnikov predlog za dopustitev revizije navaja kot sporno pravno vprašanje v tej pravdi vprašanje priposestvovanja nepremičnine, vendar spornosti tega vprašanja v tej zadevi in širše pomembnosti nikjer ne opredeli in obrazloži.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica izključna lastnica nepremičnine parc. št. 144/12 k.o. I., kot izhaja iz skice sodne izvedenke z dne 9. 9. 2009, ki je sestavni del sodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede pravnega vprašanja priposestvovanja nepremičnine. V predlogu trdi, da sta sodišči o priposestvovanju zmotno odločili. Pritožbeno sodišče ni presodilo vseh pritožbenih navedb. Pavšalno je zavrnilo trditve, da se je nižje sodišče oprlo predvsem na fotografije. Ni pojasnilo, zakaj nižjemu sodišču ni bilo treba slediti dokaznemu predlogu toženca, da se postavi ustreznega izvedenca, ki bi pojasnil postopek zračnega snemanja oziroma, kaj se iz aeroposnetka dejansko vidi. Očitno napačen je zaključek, da je šlo le za en stog z enotno streho. Sodišče je samo ocenilo aeroposnetek, čeprav strokovnega znanja nima. Višje sodišče priloženih povečav aeroposnetka sploh ne omenja. Razlogovanje višjega sodišča, da je sodnica nižjega sodišča dokazno oceno podkrepila z objektivnimi dejstvi in življenjskimi izkušnjami, je le leporečje. Nižje sodišče je tudi ignoriralo objektivna dejstva, ki jih je ugotovilo ob ogledu in pričevanja vulgarno podredilo temu, kar je videlo v fotografijah, razhajanja med pričevanji prič pa je bodisi prezrlo bodisi opravičevalo z ohlapno subjektivno interpretacijo. Ker se višje sodišče ni opredelilo do jasnih, konkretnih in obširnih pritožbenih navedb in je zgolj pavšalno zatrdilo, da pritožnik z njimi ni uspel omajati analitične in prepričljive dokazne ocene prvostopenjskega sodišča, je poleg Zakona o pravdnem postopku kršilo tudi Ustavo Republike Slovenije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po navedenih določbah, predvsem pa po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, je potrebno v predlogu konkretno in natančno opredeliti vsako sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki je bilo kršeno ter navesti okoliščine, ki kažejo na pomembnost takega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Odločanje Vrhovnega sodišča je namreč mogoče pričakovati le v primeru, ko so izkazane okoliščine, ki nakazujejo na objektivni pomen zadeve za pravni red v celoti. Tožnikov predlog za dopustitev revizije pa navaja kot sporno pravno vprašanje v tej pravdi vprašanje priposestvovanja nepremičnine, vendar spornosti tega vprašanja v tej zadevi in širše pomembnosti nikjer ne opredeli in obrazloži. Obširno pa v predlogu neposredno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje ter zatrjuje procesne kršitve, ki pa glede na razloge drugostopenjske in prvostopenjske sodbe niso izkazane. Sicer pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, izpolnjeni morajo biti tudi pogoji iz 367.a in 367.b člena ZPP. Ker pa tožnikov predlog ne vsebuje vseh potrebnih sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, je nepopoln in posledično nedovoljen, kar je Vrhovnemu sodišču narekovalo njegovo zavrženje po šestem odstavku 367.b člena ZPP.