Jedro

Pri odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti je sodišče med drugim upoštevalo, da obtoženec ni nikjer zaposlen ter da zato nima rednih dohodkov. Zagovornik s tem ko zatrjuje, da sodišče ni preverilo, ali obtoženec nima sredstev za preživljanje, uveljavlja razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi s tem pa je treba poudariti, da tudi okoliščina, da priložnostno opravlja dela, ne govori za odpravo pripora. Ta namreč ni bil odrejen le zato, ker obtoženec nima rednih dohodkov, pač pa glede na njegovo prejšnje oporečno življenje in tudi glede na obseg kriminalne dejavnosti, očitane v pravnomočni obtožnici.

Izrek

Zahteva zagovornika obt. A.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 26.7.2001 je bil zoper obt. A.Z. odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 14.8.2001 pritožbi obtoženca in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zagovornik obt. A.Z. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da se sklicuje na kršitve določb kazenskega zakona in bistveno kršitev določb kazenskega postopka, vse po 1.,2. in 3. točki 420. člena ZKP. Predlaga, da pristojno sodišče v izpodbijani sklep poseže tako, da ga razveljavi in pripor odpravi.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije M.V. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva zagovornika obt. A.Z. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornik obt. A.Z. v zahtevi za varstvo zakonitosti sicer uvodoma navaja, da jo vlaga iz vseh razlogov, iz katerih je mogoče vložiti to izredno pravno sredstvo, vendar pa v njenih razlogih sploh ne obrazloži, na kakšen način naj bi bil kršen kazenski zakon. V zvezi s tem je potrebno pripomniti, da se sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, pri čemer pa mora vložnik tudi obrazložiti zatrjevane kršitve zakona.

Iz obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti je razvidno, da zagovornik obt. A.Z. uveljavlja le bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, vendar tudi to povsem neutemeljeno. V razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora so pojasnjena vsa odločilna dejstva, ki so narekovala odreditev pripora tudi zoper obt. A.Z. Obtožnica, s katero je obt. A.Z. obtožen, da je v sostorilstvu s soobtoženci storil nadaljevano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 196. člena KZ, je tudi zoper njega postala pravnomočna. V razlogih pravnomočnega sklepa so tudi navedene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da je podana realna nevarnost, da bi obtoženec na prostosti nadaljeval s kriminalno dejavnostjo. Na tako nevarnost je sodišče utemeljeno sklepalo glede na dejstvo, da je bil obtoženec zaradi istovrstnega kaznivega dejanja v letu 2000 že obsojen, ter glede na dejstvo, da zoper njega teče tudi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 1. odstavku 249. člena KZ. Prav tako je tudi upoštevalo, da ni zanemariti količine mamila, s katero je obtoženec razpolagal, upoštevalo pa je tudi, da obtoženec ni nikjer zaposlen ter da zato nima rednih dohodkov. Zagovornik obt. A.Z. sicer v zvezi s tem zatrjuje, da sodišče ni opravilo nobenih preveritev o tem, da obtoženec nima sredstev za preživljanje. S tem sicer uveljavlja razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Vendar pa je potrebno v zvezi s tem poudariti, da obtoženec dejansko ni v rednem delovnem razmerju, okoliščina, da priložnostno opravlja dela, pa ne govori za odpravo pripora, saj pripor zoper njega ni bil odrejen le zato, ker nima rednih dohodkov, pač pa glede na njegovo prejšnje oporečno življenje in tudi glede na obseg kriminalne dejavnosti, očitane v pravnomočni obtožnici. Razen tega je v razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora tudi pojasnjeno, da je podano sorazmerje med obtoženčevo pravico do svobode in med nevarnostjo za zdravje ljudi, ki je z uživanjem mamil močno ogroženo, ter da te nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšim ukrepom. Res je sicer, kar navaja zagovornik, da v tem kazenskem postopku obt. A.Z. ni edini obtoženec, vendar pa so v priporu tudi soobtoženi K.K., S.F., J.P. in K.K., zoper katere je bil nazadnje pripor podaljšan s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 27.7.2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 28.8.2001. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje zagovornik obt. A.Z. v zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).