Jedro

Če sodišče ne bi imelo na voljo izvedenca z znanji obeh strok, bi moralo imenovati dva izvedenca in bi bili stroški celo višji na račun dvojnega študija spisa in prilog, eventualnega pridobivanja dodatne dokumentacije, materialnih stroškov ipd.

V tem primeru je šlo za dva medsebojno ločena dela, ki sta vsak zase zaključena celota.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške izvedencu prometne ter avtomobilske stroke za izvedensko mnenje 1.646,00 EUR. Izplačilo znaša, vključno z 8,85 % prispevkom PIZ in 0,53 % prispevkom za zdravstveno zavarovanje, 1.797,11 EUR (I. točka izreka). Plačilo celotnega zneska bo izvršila finančno-računovodska služba iz sredstev strank na računu predujmov na osebni račun izvedenca, prispevke in dajatve pa na ustrezen račun, v 45 dneh po izdaji sklepa (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je od izvedenca zahtevalo izvedensko mnenje, ki ga je izdelal 11. 4. 2023 in predložil sodišču s pravočasnim stroškovnikom. Izvedencu je priznalo: […], izdelava izvedenskega mnenja – analiza prometne nezgode po prvem odstavku 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik) 525,00 EUR, izdelava izvedenskega mnenja – ugotavljanje in cenitev škode po prvem odstavku 40. člena Pravilnika 525,00 EUR, […]. Izvedencu je priznalo nagrado za izdelavo izvida in mnenja za izvedeno analizo prometne nezgode (izvedensko mnenje prometne stroke) in nagrado izdelave izvida in mnenja za oceno obsega škode in višino škode (izvedensko mnenje avtomobilske stroke), saj je z enim delom moral opraviti dvojno delo in sicer oceniti ali je prišlo do nezgode na zatrjevani način ter presoditi katera škoda je nastala ter jo oceniti.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče brez pravne podlage priznalo dve nagradi. Izvedenec je napravil eno izvedensko mnenje, s katerim je odgovoril na več vprašanj. Število postavljenih vprašanj ne daje podlage, da sodišče za vsako postavljeno nalogo prizna izvedencu ločeno nagrado (sklep VSL II Cp 1479/2016). V danem primeru ne gre za dve popolnoma ločeni in neodvisni nalogi, saj je izvedenec podatke o škodi potreboval tako za analizo nezgode, kot za ugotavljanje višine škode, pri čemer se je pri ugotavljanju višine škode oprl zgolj na podatke tožeče stranke o potrebnih delih in materialu ter jih vnesel v kalkulacijski sistem Eurotax. Zahtevnost izdelave mnenja se odraža v višini nagrade, pri čemer je sodišče izvedencu priznalo nagradi za zelo zahtevno mnenje in ne običajne nagrade 350,00 EUR in te odločitve ni pojasnilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišču prve stopnje ni bilo treba posebej pojasnjevati zakaj je priznalo izvedencu nagrado za zelo zahtevno mnenje in ne običajne nagrade 350,00 EUR. Izvedenec je to pojasnil v stroškovniku z dne 11. 4. 2023: za pisni izvid in mnenje prometne stroke je bilo potrebno preučiti in izvesti analize možnosti nastanka destabilizirane vožnje tako glede hitrosti kot stanja vozišča in vpliva poteka ovinka, za pisni izvid in mnenje avtomobilske stroke je bilo potrebno analizirati obseg nastale škode, izvesti analizo priklopa akumulatorja v praksi pri mehaniku, analizo višine škode v dveh časovnih presekih (listna št. 197 spisa). Za prvi pisni izvid in mnenje prometne stroke tožena stranka niti ne navaja, da ne bilo zelo zahtevno. Za drugi pisni izvid avtomobilske stroke pa ne drži pritožbena navedba, da se je izvedenec zgolj oprl na podatke tožeče stranke o potrebnih delih in materialu ter jih vnesel v kalkulacijski sistem Eurotax. Izvedenec je moral poleg že prej pojasnjenega v njegovem stroškovniku oceniti tržno vrednost vozila BMW in pri tem upoštevati korekcijske faktorje (stran 32 in 33 izvedenskega mnenja).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvedenec izdelal izvid in mnenje analize prometne nezgode (izvedensko mnenje prometne stroke) in izvid in mnenje za oceno obsega škode in višino škode (izvedensko mnenje avtomobilske stroke), da je moral oceniti ali je prišlo do nezgode na zatrjevani način ter presoditi katera škoda je nastala ter jo oceniti (5. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev tožena stranka ne izpodbija oziroma jim celo pritrjuje, ko navaja, da je izvedenec podatke o škodi potreboval tako za analizo nezgode, kot za ugotavljanje višine škode. Vendar ne drži osrednji očitek v pritožbi, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo dve nagradi brez pravne podlage in da ne gre za dve ločeni in neodvisni nalogi.

6. Izvedenec se je v stroškovniku z dne 11. 4. 2023 (list. št. 197 spisa) za oba pisna izvida in mnenja skliceval na 40. člen Pravilnika v povezavi s petim odstavkom 47. člena Pravilnika. Slednji določa za primer, če narava zadeve zahteva, da isti sodni izvedenec ali sodni cenilec izdela izvid in mnenje ali cenitev, v katero je združenih več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, se mu plačilo za opravljeno delo odmeri kot vsota zneskov plačila za delo za vsakega od posameznih delov.

7. Imenovani izvedenec je strokovnjak tako za področje prometa, podpodročje raziskava prometnih nezgod, kot za področje motornih vozil, podpodročje avtomobilska stroka.1 Če sodišče ne bi imelo na voljo izvedenca z znanji obeh strok, bi moralo imenovati dva izvedenca in bi bili stroški celo višji na račun dvojnega študija spisa in prilog, eventualnega pridobivanja dodatne dokumentacije, materialnih stroškov ipd. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na primer sodni praksi VSL II Cp 1479/2016, ki ni bil izdan v primerljivi zadevi, kjer je šlo za oceno vrednosti ene nepremičnine pred in po vlaganjih ter za oceno vlaganj, kar je naredil isti izvedenec in cenilec za gradbeništvo. Zato je šlo v tem primeru za dva medsebojno ločena dela, ki sta vsak zase zaključena celota. Odločitev sodišča prve stopnje, da za opravljeno delo odmeri plačilo kot vsoto plačil za vsakega od delov, je bila materialnopravno pravilna.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

1 Vpisan je na obeh listah v Imeniku sodnih izvedencev pri Ministrstvu za pravosodje. https://spvt.mp.gov.si/izvedenci.html