Jedro

Stečajnega postopka ni mogoče zaključiti, preden ni rešeno vpršanje morebitnega obstoja pravnih ovir za prodajo nepremičnine, ki spada v stečajno maso oziroma, če te niso podane, preden je nepremičnina unovčena. To hkrati pomeni, da je utemeljen upraviteljev predlog za spremembo načrta poteka stečajnega postopka, v katerem bo treba navedeno vprašanje še razčistiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 294) sklenilo, da se načrt poteka stečajnega postopka spremeni tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen dne 16. 11. 2022. 2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravitelj v skladu s tretjim odstavkom 321. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predlagal spremembo načrta poteka stečajnega postopka. V predlogu je navedel, da posameznih dejanj v zvezi z vnovčenjem stečajne mase ni mogel opraviti v rokih, določenih z načrtom, ki je bil spremenjen oktobra 2022, saj je pred sodiščem še potekal postopek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice. Po presoji sodišča prve stopnje je upraviteljev predlog v skladu z drugim odstavkom 321. člena ZFPPIPP, saj ustrezno upošteva čas, ki je običajno potreben za unovčenje posameznih vrst premoženja. Ker vzroki, zaradi katerih še ni prišlo do vnovčenja premoženja stečajnega dolžnika, ne izvirajo s področja upravitelja, je sodišče spremenilo načrt poteka stečajnega postopka skladno s predlogom upravitelja.

3. Zoper navedeni sklep je vložil dolžnik pravočasno pritožbo (PD 300) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

4. V pritožbi dolžnik kot bistveno navaja, da ni stečajne mase, zaradi česar bi moralo sodišče stečajni postopek končati. Iz laične pritožbe je mogoče razbrati, da dolžnik trdi, da ni lastnik stanovanja na naslovu bivanja (stanovanje št. 3 v II. nadstropju večstanovanjske stavbe št. 000 na naslovu A., ki stoji na parceli št. 32/31 k. o. ...), saj ni zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine. Po zemljiškoknjižnih podatkih je parcela št. 32/23 k. o. ..., ki je bila navedena v Dodatku h kupoprodajni pogodbi za stanovanje, v lasti občine. V Dodatku h kupoprodajni pogodbi za stanovanje parcelna št. 32/31 k. o. ... ni bila navedena, stanovanje pa tudi ni bilo označeno kot del večstanovanjske stavbe št. 000-4. Dolžnikova lastninska pravica na tej nepremičnini ni vknjižena v zemljiško knjigo, kot tudi ne lastninska pravica prodajalca (B. p. o.). Stanovanje, v katerem dolžnik biva, se zato po dolžnikovem mnenju ne bi smelo prodajati v stečajnem postopku. Ker ni druge stečajne mase bi moral upravitelj predlagati končanje stečajnega postopka na podlagi prvega odstavka 378. člena ZFPPIPP. Pritožnik navaja še, da bi bilo treba solastniški delež nepremičnine par. št. 001/2 prodati do konca preizkusnega obdobja. Navaja tudi, da za odločitev o prodaji premoženja ni potrebno, da so sklepi o preizkusu terjatev pravnomočni. Tudi začetek postopka osebnega stečaja v zadevi St 0000/2020, v katerem se prodaja drug polovični solastniški delež na navedenem stanovanju, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavlačevanje postopka, saj se stečaj v tej zadevi niti ne bi smel začeti oziroma bi se moral takoj končati brez razdelitve upnikom.

5. Stečajni upravitelj se je v pritožbi izjavil tako, da se je skliceval na svojo vlogo z dne 16. 11. 2022 (PD 273) ter vlogo z dne 1. 2. 2021 (PD 173), v katerih je pojasnil razloge, zakaj dejanj v zvezi z unovčenjem nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sestavlja stečajno maso, ni bilo moč opraviti v rokih, določenih v tedaj aktualnem načrtu poteka postopka.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Če se med tekom postopka pokaže, da zaradi vzrokov, ki ne izvirajo iz področja upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora spremeni načrt poteka stečajnega postopka (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).

8. V otvoritvenem poročilu upravitelja z dne 5. 10. 2018 je kot nepremično premoženje stečajnega dolžnika, ki ga je dolžnik pridobil že pred začetkom stečaja in zato sestavlja stečajno maso, naveden solastniški delež do ¼ celotne parcele št. 001/2 k. o. ..., ID znak 001/2, ID ... ter solastniški delež do ½ stanovanja št. 3 v drugem nadstropju večstanovanjske hiše na naslovu A. V tem stečajnem postopku je bil dolžnikov solastniški delež na parceli št. 001/2 k. o. ... prodan, kupnina plačana ter izdan sklep o izročitvi te nepremičnine kupcu St 0000/2018 z dne 30. 3. 2023.1 Iz rednega poročila upravitelja z dne 18. 4. 2023 pa izhaja, da sedaj predstavlja premoženje stečajnega dolžnika, ki sestavlja stečajno maso in ki še ni bilo unovčeno, (zgolj še) solastniški delež dolžnika na stanovanju št. 3 na naslovu A. Upravitelj pojasnjuje, da je stanje unovčene stečajne mase ob koncu obdobja 2. 957,18 EUR ter navaja, da stečajni dolžnik nima drugega premoženja (nepremičnega, premičnega, terjatev in drugih premoženjskih pravic), ki bi sestavljalo stečajno maso. Dolžnik v pritožbi smisleno trdi, da polovični solastninski delež na stanovanju ne predstavlja stečajne mase, ki bi se v tem postopku prodajala za poplačilo upnikov, zaradi česar ni pogojev za za predlagano spremembo načrta poteka stečajnega postopka. Ker ni druge stečajne mase, ki še ni bila unovčena, meni, da bi moral stečajni upravitelj predlagati končanje stečajnega postopka po 378. členu ZFPPIPP.

9. Stečajni upravitelj navaja, da predstavlja premoženje stečajnega dolžnika solastniški delež na stanovanju št. 3, v II. nadstropju večstanovanjske stavbe št. 000, na naslovu A., ki stoji na parceli št. 32/31 k. o. ..., ki pa zaradi neurejnega zemljiškoknjižnega stanja (še) ni bilo vpisano v zemljiško knjigo. Stečajni upravitej nadalje pojasnjuje, da so B., p. o., kot lastnik in prodajalec ter bivša imetnika stanovanske pravice na stanovanju, to sta C. C. in D. C. kot kupca, na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91) sklenili Kupoprodajno pogodbo o prodaji stanovanja z dne 27. 5. 1993 (nadalje: Kupoprodajna pogodba), katere predmet je bilo stanovanje št. 3, v II. nadstropju stanovanjske hiše na naslovu A., ter da so dne 14. 11. 1994 sklenili še Dodatek h Kupoprodajni pogodbi, v katerem so navedli zemljiškoknjižne podatke o stanovanjski hiši (vložna številka ... k. o. ..., parcela št. 32/23), prodajalec pa je dovolil, da se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na kupca, za vsakega do ene polovice. Stečajni dolžnik je v predlogu za začetek stečajnega postopka tudi sam navedel, da je solastnik nepremičnin par. št. 001/2 k. o. ... ter „stanovanja del st. št. 000-4 k. o. ...“.

10. Iz povzetih navedb zato izhaja, da obstaja zavezovalni pravni posel za pridobitev (so)lastninske pravice na navednem stanovanju, ki je po določilu tedaj veljavnega 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 6/80; ZTLR),2 predstavljal enega od pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Ni pa bilo v dosedanjem postopku dovolj jasno razčiščeno, ali so podani pravni pogoji, da kupec nepremičnine pridobi lastninsko pravico na stvari. Temu smiselno osporava stečajni dolžnik v pritožbi, s tem ko se sklicuje na neskladje v zemljiškoknjižnih podatkih ter ostalih ovirah za vknjižbo njegove (ter posledično tudi kupčeve) solastninske pravice na tej nepremičnini. Prodaja določene nepremičnine v stečajnem postopku je namreč dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični lastnik ter če so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi lastninsko pravico brez pravnih napak.3

11. Navedene ugotovitve pa kljub temu ne utemeljujejo dolžnikovega predloga za takojšnje končanje postopka po 378. členu ZFPPIPP. Postopka namreč ni mogoče zaključiti, preden ni rešeno vpršanje morebitnega obstoja pravnih ovir za prodajo te nepremičnine oziroma, če te niso podane, preden je nepremičnina unovčena. To pa hkrati pomeni, da je utemeljen upraviteljev predlog za spremembo načrta poteka stečajnega postopka, v katerem bo treba navedeno vpršanje še razčistiti. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo upraviteljevemu predlogu za spremembo načrta poteka stečajnega postopka.

12. Stečajni dolžnik v pritožbi nadalje navaja še, da za odločitev o prodaji premoženja ni potrebno, da so sklepi o preizkusu terjatev pravnomočni. Temu stališču je načeloma mogoče sicer pritrditi, vendar pa je upravitelj prepričljivo pojasnil razloge, zakaj je bilo v konkretnem postopku treba ravnati drugače. Kot je navedel, je dolžnik v postopku preizkusa terjatev v celoti prerekal terjatvi upnikov Banke E. d. d. ter F. F., G. F. in H. F., prerekal pa je tudi njihove ločitvene pravice. V zvezi z uveljavitvijo zahtevka za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic sta nato tekla dva pravdna postopka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, in sicer opr. št. I Pg 11/2019 in I Pg 12/2019. Kot je pojasnil stečajni upravitelj, prerekani terjatvi navedenih upnikov predstavljata 98,4 % vseh prijavljenih terjatev. V kolikor bi stečajni dolžnik v pravdnem postopku uspel dokazati, da terjatvi ne obstajata, prodaja njegovega nepremičnega premoženja zaradi poplačila terjatev drugih upnikov sploh ne bi bila potrebna. V primeru, da bi bile nepremičnine pred tem že prodane, bi tako nastale za stečajnega dolžnika težko popravljive posledice. Stečajni upravitelj je tako ustrezno pojasnil, da je bilo treba v tem postopku z unovčevanjem dolžnikovega nepremičnega premoženja počakati do končne odločitve v postopkih za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic.4

13. Postopka sta sedaj pravnomočno končana, tako da je bilo o ločitveni pravici upnika E., d. d., v pravdnem postopku že pravnomočno odločeno. Pritožnik zato tudi ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da upnik E. terjatve nima zavarovane, kar pa sicer za odločitev v tej zadevi niti ni bistveno.

14. Ker je v primeru prodaje nepremičnine kot celote mogoče doseči višjo ceno, s tem pa boljše poplačilo upnikov, je stečajni upravitelj tudi utemeljeno pojasnil, da je zaradi navedenega sledil mnenju upnikov, da je s prodajo polovičnega solastniškega deleža na stanovanju treba počakati, da bodo izpolnjeni pogoji, da se to stanovanje prodaja kot celota, torej skupaj s solastniškim deležem druge stečajne dolžnice J. J. v stečajnem postopku St 0000/2020. Iz navedenega razloga torej ne gre za nepotrebno zavlačevanje, kot meni dolžnik.

15. Pritožbeno sodišče tako je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na kateri pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 V zvezi s tem je mogoče dodati še pojasnilo, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso (prvi odstavek 410. člena ZFPPIPP). 2 Kot je določal 33. člen ZTLR se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, z zakonom določen način. 3 Dr. Nina Plavšak, e-paket Ins, komentar k 330. členu ZFPPIPP, točka 10.15.5.2. Pravne ovire za prodajo nepremičnine. 4 Postopek zoper upnika Banka E. d. d. je bil pravnomočno končan s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 11/2019 z dne 14. 2. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 827/2021 z dne 7. 12. 2021. Postopek za uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice zoper upnike F. F., G. F., in H. F., pa je bil (po podatkih upravitelja) pravnomočno končan s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti II Pg 12/2019 z dne 24. 3. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 907/2022 z dne 6. 2. 2023.