Jedro

Za izdajo začasne odredbe ni potrebno, da je obseg zahtevka že v celoti dokazan oz. ugotovljen, saj se bo to ugotavljalo in o tem odločilo v nadaljnjem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Ljubljana Center št. 301-60/92-06/BUM z dne 2.3.1993, s katerim je ta tožeči stranki prepovedal delno lastninsko preoblikovanje podjetja v višini 57.600,00 USA dolarjev v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije za ameriški dolar, ter ji naložil, da ob lastninskem preoblikovanju podjetja izda in prenese na Sklad Republike Slovenije za razvoj navadne delnice v navedeni višini. V razlogih svoje odločbe tožena stranka navaja, da je dejanska in pravna podlaga predloga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu verjetno izkazana, in da je zato sklep skladen z 12. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Zahtevek za denacionalizacijo J.Z. in N.J., ki zahtevata vrnitev premičnin od tožeče stranke, je po mnenju tožene stranke prav tako pravno in dejansko izkazan, iz dokumentacije pa naj bi bilo razvidno, da so obratna sredstva nacionaliziranega podjetja znašala 600.000,00 din, kar preračunano na sedanje stanje pomeni znesek, do katerega je izdana začasna odredba.

Tožeča stranka pa v tožbi navaja, da se začasna odredba lahko nanaša le na prepoved razpolaganja s stvarmi, ki so obstojale na dan uveljavitve zakona, ne pa na denar. Podržavljenega inventarja pa že zdavnaj ni več, ker je bil odpisan in nadomeščen z novim inventarjem. Tožeča stranka zato meni, da ni bilo zakonite podlage za izdajo začasne odredbe, sploh pa ni izkazan obstoj terjatve v višini 57.600,00 USA dolarjev, saj bi naj obratna sredstva ob podržavljenju znašala le 217.017,00 din kot izhaja iz dokazil, ki se nahajajo v Arhivu Republike Slovenije. Tožeča stranka predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je odgovorila na tožbo, da iz razlogov v izpodbijani odločbi vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 12. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92), ki je veljala v času izdaje prvostopnega sklepa o začasni odredbi, lahko pristojni organ odredi, če je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, da se podjetju ali lastniku podjetja prepove razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja ter prepove delno ali popolno lastninsko preoblikovanje podjetja. V obravnavanem primeru ne more biti pomislekov, da je dejanska in pravna podlaga predloga za izdajo začasne odredbe izkazana, enako tudi po vsebini. Predlagateljici začasne odredbe J.Z. in N.J. sta vložili zahtevo za denacionalizacijo avtomatičnega buffeta DAJ-DAM, in sicer z vzpostavitvijo sorazmernega deleža na družbenem kapitalu Podjetja DAJ-DAM p.o. Ljubljana. Njuno pravno nasledstvo po pokojnem J.Z., ki mu je bil buffet podržavljen, je v smislu 15. člena zakona o denacionalizaciji verjetno izkazano z ustreznimi listinami v upravnih spisih. Zato se lahko postavi le vprašanje, ali je predlog za izdajo začasne odredbe verjetno izkazan tudi po obsegu, to je po višini. Tožena stranka meni da je, saj se vrednost oziroma višina dokazuje z uradno listino, odločbo Mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljana o ustanovitvi Gostinskega podjetja DAJ-DAM. Proti tej listini tožeča stranka dokazuje nižjo vrednost s fotokopijo listine, iz katere ni razvidno, kdo jo je izdal. Te listine tožena stranka dokazno ni ocenila.

Ob takem dejanskem stanju sodišče ugotavlja, da so obstojali zakoniti razlogi za izdajo začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe, po mnenju sodišča, ni potrebno, da je obseg zahtevka že v celoti dokazan oziroma ugotovljen, saj se bo to ugotavljalo in o tem odločilo v nadaljevanju denacionalizacijskega postopka. V tem nadaljnjem postopku pa bo upravni organ moral vzeti v obzir tudi dokazno listino, ki jo je predložila tožeča stranka in jo kot tako oceniti oziroma se do nje opredeliti. Če je z začasno odredbo za denacionalizacijskega upravičenca rezerviran večji delež sredstev, kot mu bo z dokončno odločbo priznan, zaradi tega tožeča stranka ne bo oškodovana, ker bo ostanek tudi lahko lastninila, skladno z določbami zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Ni sprejemljivo stališče tožeče stranke, da se začasna odredba lahko nanaša le na prepoved razpolaganja s stvarmi, ki so obstojale na dan uveljavitve zakona. Po že citirani določbi 12. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij se namreč z začasno odredbo lahko tudi prepove delno ali popolno lastninsko preoblikovanje podjetja, da se na ta način zavaruje lastninski delež denacionalizacijskega upravičenca. V takem primeru po določbi 14. člena istega zakona podjetje ob lastninskem preoblikovanju izda in prenese na sklad navadne delnice v višini, ki je določena z začasno odredbo, v sorazmerju z vrednostjo podjetja po otvoritveni bilanci.

Zaradi navedenega je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).