Jedro

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik že predhodno vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo oziroma ZPKZ Dob za plačilo odškodnine zaradi prepovedi uporabe optičnega čitalnika - skenerja in da je v navedenem pravdnem postopku tožnik tudi že predlagal umik navedene tožbo, s katerim se je tedaj strinjala tudi tožena stranka, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka. Tožnik tako ne izpolnjuje pogoja iz 4. odstavka 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika z dne 17. 10. 2017 za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi zaradi prepovedi uporabe skenerja oziroma kršenja hišnega reda ZPKZ Dob.

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v isti pravdni zadevi, ki se nanaša na prepoved uporabe skenerja oziroma kršenje hišnega reda ZPKZ Dob, v kateri je bila njegova predhodno vložena tožba že tudi umaknjena iz razlogov, ki so na strani tožnika kot prosilca za brezplačno pravno pomoč. Nadalje v obrazložitvi tožena stranka povzema določilo 4. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki določa, da se prosilcu brezplačna pravna pomoč ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je po vpogledu v pravdni vpisnik Okrajnega sodišča v Novem mestu in pravdni spis navedenega sodišča v pravdni zadevi št. P 239/2017 ugotovila, da je tožnik vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo na plačilo odškodnine zaradi prepovedi uporabe optičnega čitalnika - skenerja v nasprotju z določilom 6. člena Hišnega reda Zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: ZPKZ) Dob in da je v navedenem pravdnem postopku tožnik tudi že predlagal umik navedene tožbe, s katerim se je strinjala tudi tedaj tožena stranka, zaradi česar je Okrajno sodišče v Novem mestu izdalo dne 22. 12. 2017 sklep o ustavitvi postopka. Zato je tožena stranka ob upoštevanju določil 24. člena ZBPP tožnikovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da je zoper ZPKZ Dob oziroma Republiko Slovenijo sicer že vložil tožbo zaradi kršenja pravno zavezujočih aktov s strani ZPKZ Dob, vendar je navedeno tožbo umaknil iz razloga, ker je po odgovoru pravnika iz Državnega odvetništva spoznal, da je zaradi pomanjkljivega znanja prava storil nekaj vsebinskih napak, prav zato pa je tudi vložil predmetno prošnjo, da bi mu svetoval in ga zastopal odvetnik, saj mu brezplačna pravna pomoč še ni bila odobrena. Toženi stranki očita, češ da je nesmiselno uporabila 24. člen ZBPP, kar bi bilo po mnenju tožnika smiselno zgolj v primeru, če bi mu bila brezplačna pravna pomoč predhodno odobrena. Tožnik še dodaja, da je predhodno vloženo tožbo pozneje umaknil ter ponovno prosil za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki mu za omenjeno zadevo še ni bila odobrena. Zato meni, da mu pripada brezplačna pravna pomoč ob spoštovanju 107. člena Ustave EU, ki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, češ da je Ustava EU nad Ustavo države članice. Poleg tega bi po mnenju tožnika morala tožena stranka ugotavljati njegov materialni položaj in mu odobriti finančna sredstva za odvetnika, saj je nenazadnje isto sodišče to že ugotovilo in izrazilo s tem, ko je tožnika oprostilo plačila sodne takse. Smiselno predlaga, da naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišča v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) predložila sodišču predmetni upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je uvodoma navedena odločba, s katero je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi zaradi prepovedi uporabe skenerja oziroma kršenja hišnega reda ZPKZ Dob.

7. Zakonodajalec je z določilom 1. odstavka 1. člena ZBPP opredelil namen zakona, ki ga je zasledoval z uveljavitvijo ZBPP, in sicer je namen zakona v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. To pravico je zakonodajalec v prvi vrsti zagotovil državljanom Republike Slovenije z določilom 1. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP, v skladu s standardi, ki so glede obsega in vsebine obrazložitve upravnega akta predpisani z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki se subsidiarno uporablja tudi v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči (2. odstavek 34. člena ZBPP). Tako se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določilih ZBPP, ki je, kar se tiče upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, sedes materie, ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom, ki morajo biti za odobritev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjeni, saj zakonodajalec z določili ZBPP nikakor ne zagotavlja nikomur neomejenega dostopa do brezplačne pravne pomoči, temveč zgolj tistim prosilcem, ki izkažejo, da kumulativno izpolnjujejo vse predpisane zakonske pogoje, to je tako finančne oziroma premoženjske pogoje, kakor tudi objektivne pogoje po določilih 24. člena ZBPP, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero se individualno uveljavlja odobritev brezplačne pravne pomoči. Do brezplačne pravne pomoči je namreč v skladu s 1. odstavkom 13. člena ZBPP upravičena le oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči in ki obenem izpolnjuje tudi predpisane zakonske pogoje po določilih 24. člena ZBPP, saj se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (1. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP), pri čemer se skladno s 3. odstavkom 24. člena ZBPP šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Po določbi 4. odstavka 24. člena ZBPP se prosilcu brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč.

8. V konkretnem primeru je sporna odločitev tožene stranke o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku na podlagi 4. odstavka 24. člena ZBPP. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi na podlagi vpogleda v podatke pravdnega vpisnika Okrajnega sodišča v Novem mestu in v listine sodnega spisa navedenega sodišča opr. št. P 239/2017 ugotovila, da je tožnik že predhodno vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo oziroma ZPKZ Dob za plačilo odškodnine zaradi prepovedi uporabe optičnega čitalnika - skenerja v nasprotju z določilom 6. člena Hišnega reda ZPKZ Dob in da je v navedenem pravdnem postopku opr. št. P 239/2017 tožnik tudi že predlagal umik navedene tožbe, s katerim se je tedaj strinjala tudi tožena stranka, zaradi česar je Okrajno sodišče v Novem mestu dne 22. 12. 2017 izdalo sklep o ustavitvi postopka, na podlagi česar je ocenila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 4. odstavka 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi teh ugotovitev tožene stranke ne izpodbija in ne dokazuje, da naj bi bile te ugotovitve tožene stranke nepravilne. Zato je tožena stranka torej utemeljeno zaključila, da v zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 4. odstavku 24. člena ZBPP. Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je po presoji sodišča pravilna odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrne.

9. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča v zadevi ne morejo vplivati. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, namreč ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega kriterija, temveč mora biti kumulativno izpolnjen tudi vsebinski pogoj po kriterijih iz 24. člena ZBPP. Sodišče zavrača kot neutemeljen tudi tožnikov očitek, da ima po Ustavi pravico do brezplačne pravne pomoči. Ustava pravice do brezplačne pravne pomoči izrecno ne določa, pač pa se ta pravica uresničuje na podlagi in po postopku, ki je predpisan z določili ZBPP, v skladu s katerim je tožena stranka tudi v konkretnem primeru ugotavljala izpolnjevanje pogojev za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči in pri tem, glede na okoliščine konkretnega primera, ki izhajajo tudi iz listin predloženega upravnega spisa, pravilno ugotovila, da tožnik vsebinskega pogoja iz 4. odstavka 24. člena ZBPP ne izpolnjuje.

10. Ker je po povedanem odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.