Jedro

Jedro

Jedro

Tudi po stališču sodne prakse mora vlagatelj izpolnjevati pogoje in izkazovati utemeljenost pridobitve sredstev že ob vložitvi vloge, in ki so zahtevani v javnem razpisu. Tožnica pa z vsemi svojimi navedbami ni izkazala celotnega prenosa kmetijskega gospodarstva kot je razpisni pogoj, saj sta del kmetije oziroma zemljišč med drugim pridobila tudi B. B. in D. D. in predstavljajo več kot 0,5 ha zemljišč.

Tudi po stališču sodne prakse mora vlagatelj izpolnjevati pogoje in izkazovati utemeljenost pridobitve sredstev že ob vložitvi vloge, in ki so zahtevani v javnem razpisu. Tožnica pa z vsemi svojimi navedbami ni izkazala celotnega prenosa kmetijskega gospodarstva kot je razpisni pogoj, saj sta del kmetije oziroma zemljišč med drugim pridobila tudi B. B. in D. D. in predstavljajo več kot 0,5 ha zemljišč.

Tudi po stališču sodne prakse mora vlagatelj izpolnjevati pogoje in izkazovati utemeljenost pridobitve sredstev že ob vložitvi vloge, in ki so zahtevani v javnem razpisu. Tožnica pa z vsemi svojimi navedbami ni izkazala celotnega prenosa kmetijskega gospodarstva kot je razpisni pogoj, saj sta del kmetije oziroma zemljišč med drugim pridobila tudi B. B. in D. D. in predstavljajo več kot 0,5 ha zemljišč.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Tožba se zavrne.

I.Tožba se zavrne.

I.Tožba se zavrne.

II.Vsak stranka trpi svoje stroške postopka.

II.Vsak stranka trpi svoje stroške postopka.

II.Vsak stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Tek upravnega postopka

Tek upravnega postopka

Tek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se vloga št. 33119-44/2022 prejeta dne 28. 3. 2022, ki jo je vložila tožnica na javni razpis za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022, zavrne.

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se vloga št. 33119-44/2022 prejeta dne 28. 3. 2022, ki jo je vložila tožnica na javni razpis za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022, zavrne.

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se vloga št. 33119-44/2022 prejeta dne 28. 3. 2022, ki jo je vložila tožnica na javni razpis za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022, zavrne.

2.Vloga tožnice je bila zavrnjena iz razloga, ker je iz notarskega zapisa sklepa o spremembi sklepa o dedovanju št. D 217/2020 z dne 21. 5. 2021 razvidno, da so po pokojnem A. A. podedovali parcele B. B., hčerka C. C. in sin D. D. Iz elektronske zemljiške knjige in elektronskih uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 7. 6. 2022 je razvidno, da sta dediča B. B., lastnica parcelnih številk kmetijskih zemljišč 3314 do 1/8, 3534 in 3571 do 11/70 ter 3574 in 3502 do 1/5, vse k.o. ... ter D. D., do celote lastnik parcelnih številk kmetijskih zemljišč 3315 (območje kmetijskih zemljišč 25,4 %) ter 3317 in 3318 k.o. ... v skupni izmeri 0,7462 ha kmetijskih zemljišč, kar je več kot 0,5 ha kmetijskih zemljišč kot dovoljujeta Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in Javni razpis za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022 (v nadaljevanju Javni razpis).

2.Vloga tožnice je bila zavrnjena iz razloga, ker je iz notarskega zapisa sklepa o spremembi sklepa o dedovanju št. D 217/2020 z dne 21. 5. 2021 razvidno, da so po pokojnem A. A. podedovali parcele B. B., hčerka C. C. in sin D. D. Iz elektronske zemljiške knjige in elektronskih uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 7. 6. 2022 je razvidno, da sta dediča B. B., lastnica parcelnih številk kmetijskih zemljišč 3314 do 1/8, 3534 in 3571 do 11/70 ter 3574 in 3502 do 1/5, vse k.o. ... ter D. D., do celote lastnik parcelnih številk kmetijskih zemljišč 3315 (območje kmetijskih zemljišč 25,4 %) ter 3317 in 3318 k.o. ... v skupni izmeri 0,7462 ha kmetijskih zemljišč, kar je več kot 0,5 ha kmetijskih zemljišč kot dovoljujeta Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in Javni razpis za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022 (v nadaljevanju Javni razpis).

2.Vloga tožnice je bila zavrnjena iz razloga, ker je iz notarskega zapisa sklepa o spremembi sklepa o dedovanju št. D 217/2020 z dne 21. 5. 2021 razvidno, da so po pokojnem A. A. podedovali parcele B. B., hčerka C. C. in sin D. D. Iz elektronske zemljiške knjige in elektronskih uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 7. 6. 2022 je razvidno, da sta dediča B. B., lastnica parcelnih številk kmetijskih zemljišč 3314 do 1/8, 3534 in 3571 do 11/70 ter 3574 in 3502 do 1/5, vse k.o. ... ter D. D., do celote lastnik parcelnih številk kmetijskih zemljišč 3315 (območje kmetijskih zemljišč 25,4 %) ter 3317 in 3318 k.o. ... v skupni izmeri 0,7462 ha kmetijskih zemljišč, kar je več kot 0,5 ha kmetijskih zemljišč kot dovoljujeta Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in Javni razpis za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022 (v nadaljevanju Javni razpis).

3.Tožena stranka je tako prošnjo oziroma prijavo na razpis tožnice zavrnila iz razloga, ker tožnica ni v celoti prevzela kmetije, kot to določata Uredba in Javni razpis, kot pogoj za prevzem kmetije oziroma upravičenosti do prejema pomoči za zagon kmetije za mlade kmete.

3.Tožena stranka je tako prošnjo oziroma prijavo na razpis tožnice zavrnila iz razloga, ker tožnica ni v celoti prevzela kmetije, kot to določata Uredba in Javni razpis, kot pogoj za prevzem kmetije oziroma upravičenosti do prejema pomoči za zagon kmetije za mlade kmete.

3.Tožena stranka je tako prošnjo oziroma prijavo na razpis tožnice zavrnila iz razloga, ker tožnica ni v celoti prevzela kmetije, kot to določata Uredba in Javni razpis, kot pogoj za prevzem kmetije oziroma upravičenosti do prejema pomoči za zagon kmetije za mlade kmete.

4.Tožnica se je zoper navedeno odločitev pritožila, ki pa jo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil.

4.Tožnica se je zoper navedeno odločitev pritožila, ki pa jo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil.

4.Tožnica se je zoper navedeno odločitev pritožila, ki pa jo je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil.

Tožbene navedbe

Tožbene navedbe

Tožbene navedbe

5.V tožbenih navedbah se tožnica ne strinja z odločitvijo tožene stranke in navaja, da je napačna odločitev tožene stranke in razlog zavrnitve vloge tožnice in upoštevano dejstvo, da so zemljišča parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ... v času smrti bile v lasti pokojnega očeta tožnice, po katerem je tožnica podedovala kmetijska zemljišča oziroma prevzela kmetijo in kmetovanje, saj je bilo po stališču tožnice v samih predhodnih postopkih nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter nepravilno uporabljeno materialno pravo, kršena pa so bila tudi postopkovna pravila, zaradi česar tožnica uveljavlja sodno varstvo.

5.V tožbenih navedbah se tožnica ne strinja z odločitvijo tožene stranke in navaja, da je napačna odločitev tožene stranke in razlog zavrnitve vloge tožnice in upoštevano dejstvo, da so zemljišča parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ... v času smrti bile v lasti pokojnega očeta tožnice, po katerem je tožnica podedovala kmetijska zemljišča oziroma prevzela kmetijo in kmetovanje, saj je bilo po stališču tožnice v samih predhodnih postopkih nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter nepravilno uporabljeno materialno pravo, kršena pa so bila tudi postopkovna pravila, zaradi česar tožnica uveljavlja sodno varstvo.

5.V tožbenih navedbah se tožnica ne strinja z odločitvijo tožene stranke in navaja, da je napačna odločitev tožene stranke in razlog zavrnitve vloge tožnice in upoštevano dejstvo, da so zemljišča parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ... v času smrti bile v lasti pokojnega očeta tožnice, po katerem je tožnica podedovala kmetijska zemljišča oziroma prevzela kmetijo in kmetovanje, saj je bilo po stališču tožnice v samih predhodnih postopkih nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter nepravilno uporabljeno materialno pravo, kršena pa so bila tudi postopkovna pravila, zaradi česar tožnica uveljavlja sodno varstvo.

6.Glede pridobljenih zemljišč tožnica navaja, da je dejansko ona sama pridobila vsa kmetijska zemljišča, katerih "uradni" lastnik je bil ob smrti pokojni oče A. A., razen dela zemljišča, katerega je pridobil brat D. D., pri čemer pa navedena kmetijska zemljišča oziroma del parcele, ki jo je pridobil brat predstavlja zgolj funkcionalno zemljišče oziroma obhišnico stanovanjske stavbe.

6.Glede pridobljenih zemljišč tožnica navaja, da je dejansko ona sama pridobila vsa kmetijska zemljišča, katerih "uradni" lastnik je bil ob smrti pokojni oče A. A., razen dela zemljišča, katerega je pridobil brat D. D., pri čemer pa navedena kmetijska zemljišča oziroma del parcele, ki jo je pridobil brat predstavlja zgolj funkcionalno zemljišče oziroma obhišnico stanovanjske stavbe.

6.Glede pridobljenih zemljišč tožnica navaja, da je dejansko ona sama pridobila vsa kmetijska zemljišča, katerih "uradni" lastnik je bil ob smrti pokojni oče A. A., razen dela zemljišča, katerega je pridobil brat D. D., pri čemer pa navedena kmetijska zemljišča oziroma del parcele, ki jo je pridobil brat predstavlja zgolj funkcionalno zemljišče oziroma obhišnico stanovanjske stavbe.

7.Tožnica pritrjuje, da je A. A. v letu 1982 z darilno pogodbo pridobil nepremičnine v k.o. ... kot izhaja iz zgodovinskih ZK izpiskov za navedene nepremičnine, pri čemer pa je navedene nepremičnine prepustil svoji materi B. B., in sicer v času od sklenitve darilne pogodbe, torej od 19. 9. 1982 pa vse do danes, ko je B. B. v celoti štela in posedovala zemljišča kot svoja. Zaradi navedenega je B. B., v skladu s pravili Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), po preteku zakonsko določene dobe dvajsetih (20) let, torej na podlagi zakona, postala lastnica navedenih nepremičnin do celote, saj je lastninsko pravico na navedenih nepremičninah pridobila s priposestvovanjem že na dan 19. 9. 2002. Tako je bila po stališču tožnice B. B. lastnica navedenih nepremičnin že pred smrtjo A. A. Nepremičnine oziroma deleži, ki so bili kasneje predmet dedovanja namreč v trenutku smrti dejansko niso bili več v lasti pokojnega A. A., še manj pa v trenutku izdaje sklepa o dedovanju. Glede na navedeno je tožnica mnenja, da zemljišča, ki jih je sicer uradno podedovala s sklepom o dedovanju po pokojnem očetu, dejansko po njem ni mogla podedovati oziroma so le-ta v času dedovanja že bila v lasti B. B., saj je lastninska pravica prešla oziroma nastala pridobiteljici s potekom časa in je tako vpis v zemljiško knjigo zgolj in samo dekleratorne narave.

7.Tožnica pritrjuje, da je A. A. v letu 1982 z darilno pogodbo pridobil nepremičnine v k.o. ... kot izhaja iz zgodovinskih ZK izpiskov za navedene nepremičnine, pri čemer pa je navedene nepremičnine prepustil svoji materi B. B., in sicer v času od sklenitve darilne pogodbe, torej od 19. 9. 1982 pa vse do danes, ko je B. B. v celoti štela in posedovala zemljišča kot svoja. Zaradi navedenega je B. B., v skladu s pravili Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), po preteku zakonsko določene dobe dvajsetih (20) let, torej na podlagi zakona, postala lastnica navedenih nepremičnin do celote, saj je lastninsko pravico na navedenih nepremičninah pridobila s priposestvovanjem že na dan 19. 9. 2002. Tako je bila po stališču tožnice B. B. lastnica navedenih nepremičnin že pred smrtjo A. A. Nepremičnine oziroma deleži, ki so bili kasneje predmet dedovanja namreč v trenutku smrti dejansko niso bili več v lasti pokojnega A. A., še manj pa v trenutku izdaje sklepa o dedovanju. Glede na navedeno je tožnica mnenja, da zemljišča, ki jih je sicer uradno podedovala s sklepom o dedovanju po pokojnem očetu, dejansko po njem ni mogla podedovati oziroma so le-ta v času dedovanja že bila v lasti B. B., saj je lastninska pravica prešla oziroma nastala pridobiteljici s potekom časa in je tako vpis v zemljiško knjigo zgolj in samo dekleratorne narave.

7.Tožnica pritrjuje, da je A. A. v letu 1982 z darilno pogodbo pridobil nepremičnine v k.o. ... kot izhaja iz zgodovinskih ZK izpiskov za navedene nepremičnine, pri čemer pa je navedene nepremičnine prepustil svoji materi B. B., in sicer v času od sklenitve darilne pogodbe, torej od 19. 9. 1982 pa vse do danes, ko je B. B. v celoti štela in posedovala zemljišča kot svoja. Zaradi navedenega je B. B., v skladu s pravili Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), po preteku zakonsko določene dobe dvajsetih (20) let, torej na podlagi zakona, postala lastnica navedenih nepremičnin do celote, saj je lastninsko pravico na navedenih nepremičninah pridobila s priposestvovanjem že na dan 19. 9. 2002. Tako je bila po stališču tožnice B. B. lastnica navedenih nepremičnin že pred smrtjo A. A. Nepremičnine oziroma deleži, ki so bili kasneje predmet dedovanja namreč v trenutku smrti dejansko niso bili več v lasti pokojnega A. A., še manj pa v trenutku izdaje sklepa o dedovanju. Glede na navedeno je tožnica mnenja, da zemljišča, ki jih je sicer uradno podedovala s sklepom o dedovanju po pokojnem očetu, dejansko po njem ni mogla podedovati oziroma so le-ta v času dedovanja že bila v lasti B. B., saj je lastninska pravica prešla oziroma nastala pridobiteljici s potekom časa in je tako vpis v zemljiško knjigo zgolj in samo dekleratorne narave.

8.Po stališču tožnice je tako upravni organ popolnoma nepravilno oziroma napačno štel, da bi tožnica morala podedovati po pokojnem očetu tudi nepremičnine oziroma zemljišča, na katerih le-ta sploh ni imel več lastninske pravice niti ob smrti, kaj šele ob izdaji sklepa o dedovanju, saj ima sklep o dedovanju zgolj deklaratorno naravo in ne konstitutivno. Tako upravni organ pri svojem odločanju oziroma presoji izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev iz javnega razpisa ni smel šteti nepremičnin, na katerih je B. B. pridobila lastninsko pravico na originalen način s priposestvovanjem in v posledici česar ne bi smel pri odločiitvi o upravičenosti pomoči iz podukrepa ne bi smel upoštevati tudi zemljišč B. B., na katerih pokojni A. A. v času dedovanja sploh ni več imel lastninske pravice. Organ bi namreč po stališču tožnice moral upoštevati zgolj izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev iz javnega razpisa in zemljišča, katere je podedoval brat D. D.

8.Po stališču tožnice je tako upravni organ popolnoma nepravilno oziroma napačno štel, da bi tožnica morala podedovati po pokojnem očetu tudi nepremičnine oziroma zemljišča, na katerih le-ta sploh ni imel več lastninske pravice niti ob smrti, kaj šele ob izdaji sklepa o dedovanju, saj ima sklep o dedovanju zgolj deklaratorno naravo in ne konstitutivno. Tako upravni organ pri svojem odločanju oziroma presoji izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev iz javnega razpisa ni smel šteti nepremičnin, na katerih je B. B. pridobila lastninsko pravico na originalen način s priposestvovanjem in v posledici česar ne bi smel pri odločiitvi o upravičenosti pomoči iz podukrepa ne bi smel upoštevati tudi zemljišč B. B., na katerih pokojni A. A. v času dedovanja sploh ni več imel lastninske pravice. Organ bi namreč po stališču tožnice moral upoštevati zgolj izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev iz javnega razpisa in zemljišča, katere je podedoval brat D. D.

8.Po stališču tožnice je tako upravni organ popolnoma nepravilno oziroma napačno štel, da bi tožnica morala podedovati po pokojnem očetu tudi nepremičnine oziroma zemljišča, na katerih le-ta sploh ni imel več lastninske pravice niti ob smrti, kaj šele ob izdaji sklepa o dedovanju, saj ima sklep o dedovanju zgolj deklaratorno naravo in ne konstitutivno. Tako upravni organ pri svojem odločanju oziroma presoji izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev iz javnega razpisa ni smel šteti nepremičnin, na katerih je B. B. pridobila lastninsko pravico na originalen način s priposestvovanjem in v posledici česar ne bi smel pri odločiitvi o upravičenosti pomoči iz podukrepa ne bi smel upoštevati tudi zemljišč B. B., na katerih pokojni A. A. v času dedovanja sploh ni več imel lastninske pravice. Organ bi namreč po stališču tožnice moral upoštevati zgolj izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev iz javnega razpisa in zemljišča, katere je podedoval brat D. D.

9.Tožnica sicer pritrjuje, da je sicer zemljišča, ki jih vsa leta že obdeluje podedovala, vendar po njeni oceni zgolj deklaratorno, saj s kmetovanjem in obdelovanjem zemljišč zgolj nadaljuje, zaradi česar je tako z vidika pravičnosti in poštenja nedvomno upravičena do nepovratnih sredstev oziroma in prejema spodbude za mlade prevzemnike kmetij. V dokaz prilaga zgodovinske ZK izpiske za nepremičnine k.o. ..., izjavo B. B., sklep Dn ..., sklep o dedovanju z dne 5. 3. 2021, sklep o spremembi sklepa o dedovanju z dne 21. 5. 2021.

9.Tožnica sicer pritrjuje, da je sicer zemljišča, ki jih vsa leta že obdeluje podedovala, vendar po njeni oceni zgolj deklaratorno, saj s kmetovanjem in obdelovanjem zemljišč zgolj nadaljuje, zaradi česar je tako z vidika pravičnosti in poštenja nedvomno upravičena do nepovratnih sredstev oziroma in prejema spodbude za mlade prevzemnike kmetij. V dokaz prilaga zgodovinske ZK izpiske za nepremičnine k.o. ..., izjavo B. B., sklep Dn ..., sklep o dedovanju z dne 5. 3. 2021, sklep o spremembi sklepa o dedovanju z dne 21. 5. 2021.

9.Tožnica sicer pritrjuje, da je sicer zemljišča, ki jih vsa leta že obdeluje podedovala, vendar po njeni oceni zgolj deklaratorno, saj s kmetovanjem in obdelovanjem zemljišč zgolj nadaljuje, zaradi česar je tako z vidika pravičnosti in poštenja nedvomno upravičena do nepovratnih sredstev oziroma in prejema spodbude za mlade prevzemnike kmetij. V dokaz prilaga zgodovinske ZK izpiske za nepremičnine k.o. ..., izjavo B. B., sklep Dn ..., sklep o dedovanju z dne 5. 3. 2021, sklep o spremembi sklepa o dedovanju z dne 21. 5. 2021.

10.Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Prav tako priglaša tudi stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10.Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Prav tako priglaša tudi stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10.Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Prav tako priglaša tudi stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe tožene stranke

Navedbe tožene stranke

Navedbe tožene stranke

11.Sodišče je od tožene stranke prejelo predmetni spis hkrati z odgovorom na tožbo z dne 23. 1. 2023. Iz odgovora na tožbo izhaja, da tožena stranka prereka navedbe tožnice iz razlogov, navedenih že v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter dodatno še dodaja, da so navedbe tožnice v tožbi glede priposestvovanja zemljišč v k.o. ... tožbena novota in jih v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati.

11.Sodišče je od tožene stranke prejelo predmetni spis hkrati z odgovorom na tožbo z dne 23. 1. 2023. Iz odgovora na tožbo izhaja, da tožena stranka prereka navedbe tožnice iz razlogov, navedenih že v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter dodatno še dodaja, da so navedbe tožnice v tožbi glede priposestvovanja zemljišč v k.o. ... tožbena novota in jih v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati.

11.Sodišče je od tožene stranke prejelo predmetni spis hkrati z odgovorom na tožbo z dne 23. 1. 2023. Iz odgovora na tožbo izhaja, da tožena stranka prereka navedbe tožnice iz razlogov, navedenih že v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter dodatno še dodaja, da so navedbe tožnice v tožbi glede priposestvovanja zemljišč v k.o. ... tožbena novota in jih v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati.

12.Ne glede na navedeno pa tožena stranka navaja, da je Okrajno sodišče v Lendavi ugotovilo kako je prenosnik imel v lasti navedena zemljišča, kar je razvidno tudi iz sklepa o dedovanju z dne 5. 3. 2021, saj je sodišče ugotovilo, da v zapuščino med drugim spadajo nepremičnine: 1/5 nepremičnin parc. št. 3574, 3502 k.o. ..., 1/8 nepremičnin parc. št. 3313, 3314 k.o. ..., 11/70 nepremičnine parc. št. 3534 in 3571 k.o. ... Iz sklepa o spremembi sklepa o dedovanju z dne 5. 5. 2021 pa je razvidno, da je B. B. na podlagi oporoke prejela zapustnikove (A. A.) deleže parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ..., pri čemer je iz obrazložitve navedenega sklepa razvidno, da so dediči, med katerimi je tudi tožnica, podali prošnjo za popravek dedne razprave, iz katere med drugim izhaja, da bi naj zapustnik z ustno oporoko svoji materi B. B. izročil nepremičnine 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ...

12.Ne glede na navedeno pa tožena stranka navaja, da je Okrajno sodišče v Lendavi ugotovilo kako je prenosnik imel v lasti navedena zemljišča, kar je razvidno tudi iz sklepa o dedovanju z dne 5. 3. 2021, saj je sodišče ugotovilo, da v zapuščino med drugim spadajo nepremičnine: 1/5 nepremičnin parc. št. 3574, 3502 k.o. ..., 1/8 nepremičnin parc. št. 3313, 3314 k.o. ..., 11/70 nepremičnine parc. št. 3534 in 3571 k.o. ... Iz sklepa o spremembi sklepa o dedovanju z dne 5. 5. 2021 pa je razvidno, da je B. B. na podlagi oporoke prejela zapustnikove (A. A.) deleže parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ..., pri čemer je iz obrazložitve navedenega sklepa razvidno, da so dediči, med katerimi je tudi tožnica, podali prošnjo za popravek dedne razprave, iz katere med drugim izhaja, da bi naj zapustnik z ustno oporoko svoji materi B. B. izročil nepremičnine 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ...

12.Ne glede na navedeno pa tožena stranka navaja, da je Okrajno sodišče v Lendavi ugotovilo kako je prenosnik imel v lasti navedena zemljišča, kar je razvidno tudi iz sklepa o dedovanju z dne 5. 3. 2021, saj je sodišče ugotovilo, da v zapuščino med drugim spadajo nepremičnine: 1/5 nepremičnin parc. št. 3574, 3502 k.o. ..., 1/8 nepremičnin parc. št. 3313, 3314 k.o. ..., 11/70 nepremičnine parc. št. 3534 in 3571 k.o. ... Iz sklepa o spremembi sklepa o dedovanju z dne 5. 5. 2021 pa je razvidno, da je B. B. na podlagi oporoke prejela zapustnikove (A. A.) deleže parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ..., pri čemer je iz obrazložitve navedenega sklepa razvidno, da so dediči, med katerimi je tudi tožnica, podali prošnjo za popravek dedne razprave, iz katere med drugim izhaja, da bi naj zapustnik z ustno oporoko svoji materi B. B. izročil nepremičnine 3313, 3314, 3571, 3574, 3502 in 3534 vse k.o. ...

13.Zaradi navedenega so po mnenju tožene stranke navedbe tožnice o priposestvovanju parcel s strani B. B. neutemeljene.

13.Zaradi navedenega so po mnenju tožene stranke navedbe tožnice o priposestvovanju parcel s strani B. B. neutemeljene.

13.Zaradi navedenega so po mnenju tožene stranke navedbe tožnice o priposestvovanju parcel s strani B. B. neutemeljene.

14.Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne, in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

14.Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne, in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

14.Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne, in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Glede prednostne obravnave

Glede prednostne obravnave

Glede prednostne obravnave

15.Tožeča stranka je sodišču dne 16. 11. 2023 podala predlog za prednostno obravnavo zadeve, ker je od rešitve zadeve odvisen obstoj kmetije tožnice oziroma obdelovanje podedovane zemlje.

15.Tožeča stranka je sodišču dne 16. 11. 2023 podala predlog za prednostno obravnavo zadeve, ker je od rešitve zadeve odvisen obstoj kmetije tožnice oziroma obdelovanje podedovane zemlje.

15.Tožeča stranka je sodišču dne 16. 11. 2023 podala predlog za prednostno obravnavo zadeve, ker je od rešitve zadeve odvisen obstoj kmetije tožnice oziroma obdelovanje podedovane zemlje.

16.Sodišče je zaradi navedenih razlogov, skladno z določilom 13. a člena Zakona o sodiščih, zadevo opredelilo kot prednostno in jo tako tudi obravnavalo.

16.Sodišče je zaradi navedenih razlogov, skladno z določilom 13. a člena Zakona o sodiščih, zadevo opredelilo kot prednostno in jo tako tudi obravnavalo.

16.Sodišče je zaradi navedenih razlogov, skladno z določilom 13. a člena Zakona o sodiščih, zadevo opredelilo kot prednostno in jo tako tudi obravnavalo.

Sodna presoja

Sodna presoja

Sodna presoja

K I. točki izreka

K I. točki izreka

K I. točki izreka

17.Tožba ni utemeljena.

17.Tožba ni utemeljena.

17.Tožba ni utemeljena.

18.Med strankama ni sporno, da tožnica vlaga tožbo zaradi nedodelitve spodbude za mlade kmete, kakor tudi ne, kakšna je vsebina določila 6. člena Uredbe, ki v 1. točki prvega odstavka določa, da če je upravičenec fizična oseba, mora postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar se dokazuje z eno od naslednjih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju in s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika ali kupoprodajno pogodbo. Dokazilo iz te točke se priloži vlogi na javni razpis. V nadaljevanju 1. točka tretjega odstavka določa, da prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski, zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze, če gre za solastnino, preneseta kmetijsko gospodarstvo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. 2. točka tretjega odstavka določa, da obveznost prenosa iz prejšnje točke ne velja za stanovanjske objekte, površine v obsegu največ 0,5 ha zemljišč vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih in so namenjeni uporabi teh zemljišč ter solastniške deleže v agrarni skupnostih, pri čemer upravičenec dokazuje članstvo v agrarni skupnosti z izjavo agrarne skupnosti o članstvu in višini solastniškega deleža.

18.Med strankama ni sporno, da tožnica vlaga tožbo zaradi nedodelitve spodbude za mlade kmete, kakor tudi ne, kakšna je vsebina določila 6. člena Uredbe, ki v 1. točki prvega odstavka določa, da če je upravičenec fizična oseba, mora postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar se dokazuje z eno od naslednjih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju in s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika ali kupoprodajno pogodbo. Dokazilo iz te točke se priloži vlogi na javni razpis. V nadaljevanju 1. točka tretjega odstavka določa, da prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski, zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze, če gre za solastnino, preneseta kmetijsko gospodarstvo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. 2. točka tretjega odstavka določa, da obveznost prenosa iz prejšnje točke ne velja za stanovanjske objekte, površine v obsegu največ 0,5 ha zemljišč vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih in so namenjeni uporabi teh zemljišč ter solastninske deleže v agrarni skupnostih, pri čemer upravičenec dokazuje članstvo v agrarni skupnosti z izjavo agrarne skupnosti o članstvu in višini solastniškega deleža.

18.Med strankama ni sporno, da tožnica vlaga tožbo zaradi nedodelitve spodbude za mlade kmete, kakor tudi ne, kakšna je vsebina določila 6. člena Uredbe, ki v 1. točki prvega odstavka določa, da če je upravičenec fizična oseba, mora postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar se dokazuje z eno od naslednjih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju in s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika ali kupoprodajno pogodbo. Dokazilo iz te točke se priloži vlogi na javni razpis. V nadaljevanju 1. točka tretjega odstavka določa, da prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski, zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze, če gre za solastnino, preneseta kmetijsko gospodarstvo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. 2. točka tretjega odstavka določa, da obveznost prenosa iz prejšnje točke ne velja za stanovanjske objekte, površine v obsegu največ 0,5 ha zemljišč vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih in so namenjeni uporabi teh zemljišč ter solastninske deleže v agrarni skupnostih, pri čemer upravičenec dokazuje članstvo v agrarni skupnosti z izjavo agrarne skupnosti o članstvu in višini solastniškega deleža.

19.Sodišče izpostavlja, da tako navedbe tožnice o priposestvovanju po ZTLR kot tudi po Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ), niso in ne morejo biti predmet postopka oziroma presoje pred upravnim sodiščem, kakor tudi ne navedbe glede priposestvovanja, načina priposestvovanja, darilnih pogodb in tudi dedovanja, saj o navedenem lahko odločajo zgolj redna sodišča.

19.Sodišče izpostavlja, da tako navedbe tožnice o priposestvovanju po ZTLR kot tudi po Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ), niso in ne morejo biti predmet postopka oziroma presoje pred upravnim sodiščem, kakor tudi ne navedbe glede priposestvovanja, načina priposestvovanja, darilnih pogodb in tudi dedovanja, saj o navedenem lahko odločajo zgolj redna sodišča.

19.Sodišče izpostavlja, da tako navedbe tožnice o priposestvovanju po ZTLR kot tudi po Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ), niso in ne morejo biti predmet postopka oziroma presoje pred upravnim sodiščem, kakor tudi ne navedbe glede priposestvovanja, načina priposestvovanja, darilnih pogodb in tudi dedovanja, saj o navedenem lahko odločajo zgolj redna sodišča.

20.Upravno sodišče lahko namreč v postopku upravnega spora skladno z določilom 2. in 4. člena ZUS-1 odloča zgolj o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravice oziroma pravni položaj tožnika/ce ali o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

20.Upravno sodišče lahko namreč v postopku upravnega spora skladno z določilom 2. in 4. člena ZUS-1 odloča zgolj o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravice oziroma pravni položaj tožnika/ce ali o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

20.Upravno sodišče lahko namreč v postopku upravnega spora skladno z določilom 2. in 4. člena ZUS-1 odloča zgolj o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravice oziroma pravni položaj tožnika/ce ali o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

21.Sodišče na tem mestu izpostavlja, da skladno s 3. členom ZUS-1, upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti in tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti.

21.Sodišče na tem mestu izpostavlja, da skladno s 3. členom ZUS-1, upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti in tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti.

21.Sodišče na tem mestu izpostavlja, da skladno s 3. členom ZUS-1, upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti in tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti.

22.Sodišče tako glede pravice do dodelitve spodbud za mlade kmete pritrjuje toženi stranki, da se lahko ta nanaša le na primer in vsebino podane vloge in priloženih listin in zgolj v kolikor je tožnica v celoti prevzela kmetijo (z izjemo do 0,5 ha) in lahko upošteva izključno na uradne podatke ter pravnomočne odločitve rednih sodišč ali druge uradne listine, ki so dostopni toženi stranki pri odločanju o vlogi tožnice, kakor tudi sodišču pri presoji zakonitosti izdanega akta.

22.Sodišče tako glede pravice do dodelitve spodbud za mlade kmete pritrjuje toženi stranki, da se lahko ta nanaša le na primer in vsebino podane vloge in priloženih listin in zgolj v kolikor je tožnica v celoti prevzela kmetijo (z izjemo do 0,5 ha) in lahko upošteva izključno na uradne podatke ter pravnomočne odločitve rednih sodišč ali druge uradne listine, ki so dostopni toženi stranki pri odločanju o vlogi tožnice, kakor tudi sodišču pri presoji zakonitosti izdanega akta.

22.Sodišče tako glede pravice do dodelitve spodbud za mlade kmete pritrjuje toženi stranki, da se lahko ta nanaša le na primer in vsebino podane vloge in priloženih listin in zgolj v kolikor je tožnica v celoti prevzela kmetijo (z izjemo do 0,5 ha) in lahko upošteva izključno na uradne podatke ter pravnomočne odločitve rednih sodišč ali druge uradne listine, ki so dostopni toženi stranki pri odločanju o vlogi tožnice, kakor tudi sodišču pri presoji zakonitosti izdanega akta.

23.Zaradi navedenega se sodišče v tej zvezi v celoti sklicuje na obrazložitev organa prve in druge stopnje, skladno z določili drugega odstavka 71. členaZUS-1 in še dodaja naslednje.

23.Zaradi navedenega se sodišče v tej zvezi v celoti sklicuje na obrazložitev organa prve in druge stopnje, skladno z določili drugega odstavka 71. členaZUS-1 in še dodaja naslednje.

23.Zaradi navedenega se sodišče v tej zvezi v celoti sklicuje na obrazložitev organa prve in druge stopnje, skladno z določili drugega odstavka 71. členaZUS-1 in še dodaja naslednje.

24.Sodišče v postopku upravnega spora ne sme presojati kakšna je bila vsebina predhodnih postopkov (dedovanja, dejanskega prenosa zemljišč, darilnih pogodb povezanih z zemljišči in podobno) ali dejanskega stanja povezanega z zemljišči, ki jih danes obdeluje tožnica, še manj pa pravnomočno zaključenih postopkov o dedovanju ali morebiti presojati, kdo je bil v letu 1982 ali kasneje v letu 2020 in 2021, ko je bilo dedovanje izvršeno, dejanski lastnik in kdo je zemljišče priposestvoval, saj bi navedena dejstva ali spornost dejanske posesti/lastništva, lahko bilo kvečjemu predmet postopka pred rednim sodiščem. Listine, ki s bile predložene v predmetnem postopku so pravnomočne in so pri presoji sodišča (in tudi pri odločanju upravnega organa), dokler ni pravnomočno izkazano drugače, tudi edine upoštevne.

24.Sodišče v postopku upravnega spora ne sme presojati kakšna je bila vsebina predhodnih postopkov (dedovanja, dejanskega prenosa zemljišč, darilnih pogodb povezanih z zemljišči in podobno) ali dejanskega stanja povezanega z zemljišči, ki jih danes obdeluje tožnica, še manj pa pravnomočno zaključenih postopkov o dedovanju ali morebiti presojati, kdo je bil v letu 1982 ali kasneje v letu 2020 in 2021, ko je bilo dedovanje izvršeno, dejanski lastnik in kdo je zemljišče priposestvoval, saj bi navedena dejstva ali spornost dejanske posesti/lastništva, lahko bilo kvečjemu predmet postopka pred rednim sodiščem. Listine, ki s bile predložene v predmetnem postopku so pravnomočne in so pri presoji sodišča (in tudi pri odločanju upravnega organa), dokler ni pravnomočno izkazano drugače, tudi edine upoštevne.

24.Sodišče v postopku upravnega spora ne sme presojati kakšna je bila vsebina predhodnih postopkov (dedovanja, dejanskega prenosa zemljišč, darilnih pogodb povezanih z zemljišči in podobno) ali dejanskega stanja povezanega z zemljišči, ki jih danes obdeluje tožnica, še manj pa pravnomočno zaključenih postopkov o dedovanju ali morebiti presojati, kdo je bil v letu 1982 ali kasneje v letu 2020 in 2021, ko je bilo dedovanje izvršeno, dejanski lastnik in kdo je zemljišče priposestvoval, saj bi navedena dejstva ali spornost dejanske posesti/lastništva, lahko bilo kvečjemu predmet postopka pred rednim sodiščem. Listine, ki s bile predložene v predmetnem postopku so pravnomočne in so pri presoji sodišča (in tudi pri odločanju upravnega organa), dokler ni pravnomočno izkazano drugače, tudi edine upoštevne.

25.Tako je lahko sodišče v tem postopku presojalo izključno izpolnjevanje pogojev (in zakonitost odločitve tožene stranke), ki so določeni skladno z dodelitvijo vloge za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, ki so bila razpisana z javnim razpisom. Glede navedenega pa je 6. člen Uredbe, kot je že zgoraj navedeno, jasen in posledično tudi odločitev organa odločanja.

25.Tako je lahko sodišče v tem postopku presojalo izključno izpolnjevanje pogojev (in zakonitost odločitve tožene stranke), ki so določeni skladno z dodelitvijo vloge za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, ki so bila razpisana z javnim razpisom. Glede navedenega pa je 6. člen Uredbe, kot je že zgoraj navedeno, jasen in posledično tudi odločitev organa odločanja.

25.Tako je lahko sodišče v tem postopku presojalo izključno izpolnjevanje pogojev (in zakonitost odločitve tožene stranke), ki so določeni skladno z dodelitvijo vloge za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, ki so bila razpisana z javnim razpisom. Glede navedenega pa je 6. člen Uredbe, kot je že zgoraj navedeno, jasen in posledično tudi odločitev organa odločanja.

26.Med strankama je sicer nesporno, da je tožnica 28. 3. 2022 podala vlogo na javni razpis, da je v prilogi priložila dokazilo o lastniškem prevzemu kmetijskega gospodarstva - sklep o dedovanju D 217/2020-20 z dne 5. 3. 2021 in dodatni sklep o dedovanju št. D 217/2020-38 z dne 8. 9. 2021, ter da je priložila še sklep o spremembi sklepa o dedovanju št. D 217/2020 z dne 21. 5. 2021. Iz sklepa o spremembi sklepa o dedovanju je razvidno, da sta po zapustniku A. A. zemljišča parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502, 3534, 3315, 3317 ter 3318 k.o. ... podedovala B. B. in D. D.

26.Med strankama je sicer nesporno, da je tožnica 28. 3. 2022 podala vlogo na javni razpis, da je v prilogi priložila dokazilo o lastniškem prevzemu kmetijskega gospodarstva - sklep o dedovanju D 217/2020-20 z dne 5. 3. 2021 in dodatni sklep o dedovanju št. D 217/2020-38 z dne 8. 9. 2021, ter da je priložila še sklep o spremembi sklepa o dedovanju št. D 217/2020 z dne 21. 5. 2021. Iz sklepa o spremembi sklepa o dedovanju je razvidno, da sta po zapustniku A. A. zemljišča parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502, 3534, 3315, 3317 ter 3318 k.o. ... podedovala B. B. in D. D.

26.Med strankama je sicer nesporno, da je tožnica 28. 3. 2022 podala vlogo na javni razpis, da je v prilogi priložila dokazilo o lastniškem prevzemu kmetijskega gospodarstva - sklep o dedovanju D 217/2020-20 z dne 5. 3. 2021 in dodatni sklep o dedovanju št. D 217/2020-38 z dne 8. 9. 2021, ter da je priložila še sklep o spremembi sklepa o dedovanju št. D 217/2020 z dne 21. 5. 2021. Iz sklepa o spremembi sklepa o dedovanju je razvidno, da sta po zapustniku A. A. zemljišča parc. št. 3313, 3314, 3571, 3574, 3502, 3534, 3315, 3317 ter 3318 k.o. ... podedovala B. B. in D. D.

27.Med strankami je prav tako nesporno, da je tožnica organu odločanja posredovala potrdilo o namenski rabi zemljišča z dne 1. 6. 2022, ki ga je izdala Občina Lendava, in da v konkretni zadevi ni sporno, da zemljišča, ki sta jih po sklepih pridobila B. B. in D. D. v skupni izmeri predstavljata 0,7462 ha kmetijskih zemljišč, kar je torej več kot 0,5 ha.

27.Med strankami je prav tako nesporno, da je tožnica organu odločanja posredovala potrdilo o namenski rabi zemljišča z dne 1. 6. 2022, ki ga je izdala Občina Lendava, in da v konkretni zadevi ni sporno, da zemljišča, ki sta jih po sklepih pridobila B. B. in D. D. v skupni izmeri predstavljata 0,7462 ha kmetijskih zemljišč, kar je torej več kot 0,5 ha.

27.Med strankami je prav tako nesporno, da je tožnica organu odločanja posredovala potrdilo o namenski rabi zemljišča z dne 1. 6. 2022, ki ga je izdala Občina Lendava, in da v konkretni zadevi ni sporno, da zemljišča, ki sta jih po sklepih pridobila B. B. in D. D. v skupni izmeri predstavljata 0,7462 ha kmetijskih zemljišč, kar je torej več kot 0,5 ha.