Jedro

Pritožnik bi moral upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera sodišče druge stopnje, če bi samo odpravilo kršitve, prekomerno poseglo v predlagateljičino pravico do pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je dne 22. 12. 2016 predlagala, naj sodišče njenemu staremu očetu, nasprotnemu udeležencu, odvzame poslovno sposobnost. Predlagala je, naj sodišče v dokaznem postopku prebere listinske dokaze, zasliši njo in nasprotnega udeleženca, njegovo ženo in obe hčeri, osebnega zdravnika nasprotnega udeleženca in postavi izvedenca. Sodišče prve stopnje je najprej postavilo izvedenca psihiatra dr. A. A. dr. med., ki je ocenil, da ima nasprotni udeleženec znake kroničnega organskega psihosindroma v smislu blage kognitivne motnje, da pa je sposoben sam skrbeti zase in za svoje koristi, voliti in biti voljen. Po ugovoru predlagateljice, da izvedenec ni dal prepričljivega pojasnila zlasti glede sposobnosti nasprotnega udeleženca za upravljanje s svojim premoženjem, je sodišče prve stopnje dodatno zaslišalo izvedenca. Obenem je zaslišalo tudi predlagateljico, nasprotnega udeleženca, pooblaščenko centra za socialno delo, na naroku pa ni dopustilo tistih vprašanj nasprotnemu udeležencu, ki so se nanašala na upravljanje njegovega premoženja. Obrazložilo je, da ta vprašanja ne bi pripomogla k razjasnitvi stanja v zvezi z odvzemom poslovne sposobnosti. Sodišče prve stopnje je po tako izvedenem dokaznem postopku zavrnilo predlog za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu.

2. Predlagateljica se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožila in opozorila, da bi prav priče, ki z nasprotnim udeležencem živijo, strokovna delavka centra za socialno delo, ki primer obravnava in njegov osebni zdravnik sodišču lahko povedale zelo pomembne podatke o sposobnostih nasprotnega udeleženca, da pa sodišče prve stopnje v sklepu niti obrazložilo ni, zakaj je te dokazne predloge zavrnilo. Menila je tudi, da je bil utemeljen njen predlog za postavitev drugega izvedenca.

3. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s predlagateljico, da sodišče prve stopnje z dodatnim zaslišanjem izvedenca še ni v zadostni meri odpravilo pomanjkljivosti v zvezi z obsegom deficita kognitivnih sposobnosti nasprotnega udeleženca. Tako je ocenilo, da bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku od izvedenca zahtevati dodatna pojasnila, v skrajnem primeru pa tudi postaviti novega izvedenca. Opozorilo je, da se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do pravočasno predlaganih dokazov: zaslišanja prič ter osebnega zdravnika nasprotnega udeleženca. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je s tem sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), da pa te kršitve ne more samo odpraviti, saj ne more navesti razlogov za odločitev, ki je bila sprejeta.

4. Nasprotni udeleženec je na podlagi nove določbe 357a. člena ZPP zoper sklep sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Uvodoma opozarja, da mora biti postopek za odvzem poslovne sposobnosti hiter, saj zelo posega v njegove osebnostne pravice. V nadaljevanju navaja, da je vnukinja začela ta postopek izključno zaradi varstva njenih lastnih premoženjskih interesov in to potem, ko se je v zapuščinskem postopku odpovedal dednemu deležu po pokojnemu sinu, stricu predlagateljice, v korist sinove zunajzakonske partnerke. Opozarja, da je prav zato, ker je slutil, da bo sprožen takšen postopek, že sam odšel k izvedencu psihiatru mag. B. B., ki je podal enako mnenje kot v postopku postavljeni izvedenec dr. A. A. Nasprotni udeleženec utemeljuje, zakaj je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlagane dokaze in navede le, da bi sodišče druge stopnje lahko tudi samo dopolnilo postopek in odpravilo pomanjkljivosti.

5. Sodišče je pritožbo vročilo predlagateljici, ki je nanjo odgovorila. Strinja se z odločitvijo sodišča druge stopnje, da ne more samo odpraviti procesnih kršitev, ker ne more namesto sodišča prve stopnje navesti razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. ZPP v 357. a členu določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče. Čeprav določba govori le o razveljavitvi sodbe, pa ustavnoskladna razlaga narekuje odločitev, da mora biti to pravno sredstvo dostopno tudi v nepravdnem postopku, v katerem sodišče vselej odloča s sklepi, če gre za sklep, s katerim se – tako kot s sodbo - dokončno ureja pravno razmerje med udeleženci postopka. Tak je tudi izpodbijani sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti.1 Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če z ZNP ali drugim zakonom ni drugače določeno.

8. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljuje predvsem, zakaj je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odvzem poslovne sposobnosti pravilna in zakaj je napačna odločitev sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče zato opozarja, da pri obravnavanju pritožbe po 357a. členu ZPP ne sme presojati, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Izhajati mora iz predpostavke, da je bila kršitev storjena.2 S pritožbo po 357.a členu je stranki dana le možnost, da izpodbije oceno sodišča druge stopnje, da bi, če bi samo odpravilo kršitev sodišča prve stopnje, prekomerno poseglo v pravico predlagateljice do pritožbe.

9. Pravica do pritožbe je v našem pravnem redu zagotovljena v 25. členu Ustave. Dopustnost posega v to pravico je zato treba presojati po strogem testu sorazmernosti. Poseg je dopusten, če je nujen za varstvo drugih pravic, pri čemer pa ne sme biti prekomeren. Ustavno sodišče je v zadevi Up-115/95 poudarilo, da je treba ureditev pravice do pritožbe presojati zlasti z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave in 6. členu EKČP. Upoštevati jetreba, da je predvsem v interesu strank, da so možnosti vlaganja pravnih sredstev omejene, saj je to nujno za uresničitev pravice do sodnega varstva, njen neločljiv del pa je tudi zahteva, da sodišče brez nepotrebnega odlašanja odloči dokončno in z učinkom pravnomočnosti.

10. Pritožnik bi zato moral upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera sodišče druge stopnje, če bi samo odpravilo kršitve, prekomerno poseglo v predlagateljičino pravico do pritožbe.

11. Vrhovno sodišče je tako na podlagi šestega odstavka 257.a člena ZPP in druge točke 365. člena pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.

12. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločanje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Tako je Vrhovno sodišče RS odločilo tudi v sklepu Cp 13/2018. 2 A. Galič, Uvodna pojasnila k k spremembam ZPP, Uradni list RS, Ljubljana 2017, str. 54.