18. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pavle Škof iz Nebove in drugih na seji dne 18. maja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje Mestne občine Maribor za območje odlagališča nenevarnih odpadkov Vihra (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 18/04) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje Mestne občine Maribor za območje odlagališča nenevarnih odpadkov Vihra (v nadaljevanju Prostorski plan), ker je na njihovih zemljiščih predvideno odlagališče nenevarnih odpadkov. Z izpodbijanim aktom naj bi se bistveno poslabšale življenjske razmere in zdravje ljudi. Pretežni del "deponije" naj bi bil na najboljših kmetijskih zemljiščih. Pobudniki navajajo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Ministrstvo) dne 4. 6. 2004 izdalo mnenje k Prostorskemu planu, da gre za izjemen poseg na najboljša kmetijska zemljišča, ki je v nasprotju s smernicami, izdelanimi pod št. 352-56/99/16 z dne 9. 3. 2004. Po mnenju Ministrstva naj bi bila primernejša variantna lokacija Polički les. V dopolnitvi pobude pobudnica Pavla Škof navaja, da je Ministrstvo dne 13. 7. 2004 izdalo pozivno mnenje k planu, ker je Mestna občina zagotovila nadomestna kmetijska zemljišča na bivši deponiji Pobrežje. Ta nadomestna zemljišča naj bi bila neprimerna. Pisni in grafični del izpodbijanega akta naj bi bila neusklajena, pisni del pa naj ne bi imel jasne in nedvoumne odločitve o prostorski organizaciji izvedbe "deponije" na spornem območju. Glede na to naj ne bi bili podani kriteriji za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za lokacijski načrt. S tem naj ne bi bil dosežen namen zakonodajalca glede presoje vplivov na okolje. V postopku sprejemanja Prostorskega plana naj se Mestna občina vsebinsko ne bi opredelila do pripomb, danih na javni razgrnitvi. Pobudniki navajajo, da bi glede na pripombe nosilcev urejanja prostora nasprotna udeleženka morala dopolniti gradivo in ga dati v ponovno javno razgrnitev. Prostorskega plana naj ne bi bilo mogoče presojati z že uveljavljenim Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št.76/04 – v nadaljevanju OdSPRS). Izpodbijani predpis naj bi bil tudi v neskladju s 153. členom, z 2. členom in s 33. členom Ustave. Pobudniki predlagajo, naj se njihova pobuda upošteva tudi v smislu drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS).

2.Mestna občina odgovarja, da je s Prostorskim planom sprejela programsko zasnovo za načrtovano odlagališče nenevarnih odpadkov. Mestna občina navaja, da je bil dne 28. 1. 2002 sprejet program priprave Prostorskega plana za odlagališče nenevarnih odpadkov, javna razgrnitev je bila dne 17. 3. 2004 do 15. 4. 2004 v prostorih Krajevne skupnosti Malečnik–Ruperče, v prostorih Zavoda za prostorsko načrtovanje in na internetni spletni strani občine, javna obravnava pa je bila v dvorani Krajevne skupnosti Malečnik–Ruperče v Malečniku. Predlog Prostorskega plana naj bi Mestni svet obravnaval na 12. izredni seji dne 3. 5. 2004 in naj bi bil sprejet z dvotretjinsko večino. Ministrstvo naj bi v mnenju k Prostorskemu planu predlagalo variantno lokacijo – Polički les, ki pa naj ne bi bila na območju Mestne občine. Vlada naj bi dne 13. 7. 2004 pod št. 350-00/2001-287 izdala sklep o ugotovitvi usklajenosti prostorskega plana z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Sklep Vlade naj bi Mestna občina dobila po faksu dne 16. 7. 2004. Dne 19. 7. 2004 naj bi Mestni svet Prostorski plan sprejel. V postopku priprave in sprejemanja Prostorskega plana naj bi bile izdelane strokovne podlage, v katerih naj bi bilo ovrednotenih vseh 11 predlogov lokacij odlagališča odpadkov. Ponovno naj bi bili ovrednoteni lokaciji Pekel in Vihra. Lokacija Vihra naj bi bila najustreznejša z vidika morfoloških, funkcijskih in okoljskih značilnosti območja ter naj bi ustrezala zemljiškim, komunalnim, prometnim in okoljevarstvenim zahtevam. V postopku sprejemanja Prostorskega plana naj bi se Občina strokovno opredelila do vseh pripomb, danih na javni razgrnitvi in javni obravnavi. Izpodbijani akt naj ne bi bilo mogoče presojati z OdSPRS, ker naj v času sprejema izpodbijanega akta ne bi bil še uveljavljen. Prostorski plan naj bi bil pravna podlaga za sprejem lokacijskega načrta. Šele lokacijski načrt naj bi natančno predpisoval vse ukrepe za varovanje okolja, dovoljena odstopanja in zaporednost izvedbe. V postopku izdelave lokacijskega načrta naj bi bilo izdelano tudi poročilo o vplivih na okolje.

B.

3.Mestna občina je začela s postopkom sprememb in dopolnitev Prostorskega plana že leta 2001, ko je veljal še takrat veljavni Zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUreP). Prostorski plan je bil sprejet po uveljavitvi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Ta v tretjem odstavku 171. člena določa, da se postopki o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah ZUreP-1, pri čemer se ne uporabljajo določbe o prostorski konferenci.

4.Pobudniki očitajo, da so najboljša kmetijska zemljišča namenjena za odlagališče nenevarnih odpadkov. Po drugem odstavku 6. člena ZUreP-1 je gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na podlagi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju. Iz odgovora Mestne občine izhaja, da je bilo izdelanih 11 predlogov lokacij odlagališča odpadkov. Najustreznejši lokaciji sta bili Pekel in Vihra, ki sta bili zato ponovno ovrednoteni. Iz poročila o vrednotenju izhaja, da sta obe lokaciji enakovredni, vendar pa je lokacija Pekel v treh kriterijih ocenjena kot manj primerna, lokacija Vihra pa le v enem. V skladu s to oceno je Mestna občina izbrala lokacijo Vihra kot najustreznejšo. Ministrstvo je dne 4. 6. 2004 izdalo negativno mnenje k planu in predlagalo variantno lokacijo – Polički les, ki pa ni na območju Mestne občine. Zato je Mestna občina izdelala dodatne strokovne podlage, v katerih je predvidela vzpostavitev 9,6 ha nadomestnih kmetijskih zemljišč na območju opuščene "deponije" na Pobrežju. Glede na te strokovne podlage je Ministrstvo pod št. 352-56/99/30 z dne 13. 7. 2004 izdalo mnenje, da obravnavani poseg na najboljša kmetijska zemljišča ni v nasprotju s smernicami št. 352-56/99-16 z dne 9. 3. 2004.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-315/97 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 31/2000 in OdlUS IX, 57) sprejelo stališče, da vsaka nova gradnja lahko pomeni poslabšanje življenjskega okolja, vendar to samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave. Pravica do zdravega okolja se namreč varuje s standardi, ki veljajo za gradnje, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Za utemeljitev pobude pa ne zadošča njihovo splošno stališče, da v izpodbijanem planu predvidena raba spornega zemljišča za odlagališče nenevarnih odpadkov, ki bo šele načrtovano s predvidenim lokacijskim načrtom, že ogroža njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave). To neskladje utemeljujejo zgolj z očitki, da pisni del Prostorskega plana nima nedvoumne odločitve o prostorski organizaciji izvedbe odlagališča nenevarnih odpadkov in da za izdelavo lokacijskega načrta niso podani kriteriji za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Pobudniki zmotno menijo, da izpodbijani prostorski plan načrtuje gradnjo infrastrukturnih objektov. Prostorski plan določa le namensko rabo zemljišč. Na njegovi podlagi še ni načrtovana posamezna gradnja. Gradnja se načrtuje z lokacijskim načrtom. Zato je tudi očitek pobudnikov, da je izpodbijani predpis v neskladju s 33. členom Ustave, neutemeljen.

6.Po ustaljeni ustavnosodni presoji pripravljalcu prostorskega akta ni treba upoštevati stališč, pripomb in mnenj, danih v postopku javne razgrnitve in javne obravnave. Zakon mu nalaga le obveznost, da jih obravnava in do njih zavzame stališče. Iz dokumentacije, ki jo je predložila nasprotna udeleženka, izhaja, da se je Mestni svet opredelil do vseh pripomb in izčrpno navedel, zakaj posameznih pripomb ni mogoče upoštevati. Bistvo javne razgrnitve in javne obravnave je zlasti v tem, da se prizadeti seznanijo s predvideno ureditvijo, da se nanjo odzovejo in da pripravljalec akta na podlagi odzivov še enkrat pretehta svoj predlog. Izvedba javne razgrnitve in javne obravnave lahko prispeva k bolj demokratični, bolj argumentirani in bolj pretehtani odločitvi. Ker so v obravnavanem primeru krajani imeli možnost, da se seznanijo s predvideno ureditvijo in se o njej izjavijo, je očitek pobudnikov o neskladnosti Prostorskega plana z določbo drugega odstavka 31. člena ZUreP-1 neutemeljen.

7.Pobudniki niso navedli posebnih razlogov za neskladnost Prostorskega plana s prvim odstavkom 32. člena ZUreP-1 ter glede neskladnosti pisnega in grafičnega dela izpodbijanega akta, zato je Ustavno sodišče te njihove očitke zavrnilo kot neutemeljene.

8.Očitek pobudnikov, da za Prostorski plan ni mogoče ugotavljati skladnosti z OdSPRS, ker ne določa etapnosti gradnje in dopustnih odstopanj, ni utemeljen. Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije lahko občine pripravljajo in sprejemajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana v skladu s prostorskim planom Slovenije (drugi odstavek 171. člena ZUreP-1). Po drugem odstavku 172. člena ZUreP-1 je v pristojnosti Vlade ugotavljanje usklajenosti osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči iz prostorskega plana Slovenije. To pomeni, da se za Prostorski plan ne ugotavlja skladnost z OdSPRS, ampak z državnim planskimi akti. Zato je Vlada v okviru svoje pristojnosti izdala sklep o ugotovitvi usklajenosti predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Mestne občine Maribor z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije št. 350-00/2001-287 z dne 13. 7. 2004.

9.Ker v postopku priprave in sprejemanja prostorskega plana ni bilo očitanih kršitev določb ZUreP-1, je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

10.Pobudniki so predlagali, naj se njihova pobuda upošteva tudi kot ustavna pritožba. Ker je izpodbijani akt predpis, ga Ustavno sodišče v okviru svojih pristojnosti ne more presojati v postopku z ustavno pritožbo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj