17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 872/2002 z dne 4. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je bilo pritožnici naloženo, naj plača 54.504,64 SIT s pripadki. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je pritožnica od zavarovalnice zavarovalnino v zvezi s škodo, nastalo na avtomobilu, prejela neupravičeno, saj do škodnega dogodka ni prišlo na parkirišču ali zaradi zlonamernih dejanj, pač pa, po ugotovitvah sodišč, z ravnanjem same pritožnice. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je že v pravdnem postopku opozarjala na nemoralnost sodbe, ki krši njeno ustavno zagotovljeno domnevo nedolžnosti. Meni, da ni dopustno, da sta se sodišči sklicevali na izsledke Centra za kriminalistične preiskave, saj ti kot dokaz niso bili izvedeni. Navaja, da jo je sodišče obsodilo brez vsebinskih dokazov. Trdi še, da jo je sodišče postavilo v neenakopraven položaj, saj je dokaze tožeče stranke drugače vrednotilo, čeprav ti nimajo nikakršne vsebinske dokazne vrednosti. Zato naj bi šlo za kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Ker naj bi jo sodišče ožigosalo, da je storila opisani delikt, naj bi šlo tudi za kršitev pravice do domneve nedolžnosti po 27. členu Ustave. Trdi, da avtomobila ni sama poškodovala.

2.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba navedena pogoja.

3.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Spor se nanaša na plačilo 54.504 SIT. Okoliščina, da so v postopku nastali še pravdni stroški, ki so glede na neuspeh v pravdi naloženi v plačilo pritožnici, in da je zaradi odklanjanja plačila dolžna plačati še zamudne obresti, na zgornjo ugotovitev ne vpliva. Pritožnica je imela možnost, da sodno varstvo uveljavlja pred sodišči dveh stopenj, ne gre pa za zadevo, ki bi zanjo lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

4.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

5.Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger