Jedro

Če so tožniki ali toženci navadni sosporniki, potem se po drugem odstavku 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti. Tako tožniki kot toženci so si dediščino že razdelili, kar izhaja iz tega, da so toženci na sporni nepremičnini vknjiženi kot solastniki vsak do 1/3, tožniki pa tudi zahtevajo ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini v skladu z dednimi deleži (prvi trije tožniki na 1/4, zadnji dve tožnici pa na 1/8 ). To pomeni, da so tako tožniki kot toženci navadni sosporniki.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožniki in tretji toženec krijejo sami svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožniki so s tožbo od sodišča zahtevali, naj ugotovi obstoj njihove lastninske pravice na parc. št. 619/2 k.o. ... po solastninskih deležih, ki ustrezajo njihovim dednim deležem in sicer primarno na podlagi priposestvovanja, podrejeno pa na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL).

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožniki nepremičnine niso mogli priposestvovati, ker je bila od 1959 do uveljavitve ZLNDL družbena lastnina, da pa je bila sklenjena ustna pogodba o prenosu pravice uporabe, ki je bila realizirana. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je imel pravni prednik tožnikov tako ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na sporni nepremičnini in je na podlagi ZLNDL na njej pridobil lastninsko pravico.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo in je tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedlo je, da bi morala biti pogodba pisna in ker ni bila, ni mogla konvalidirati. Poudarilo pa je tudi, da je tožba nesklepčna, ker bi tožniki morali zahtevati izstavitev listine, saj zatrjujejo, da je podlaga njihove lastninske pravice pogodba.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje so tožniki vložili revizijo.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in tretji toženec je nanjo odgovoril ter predlagal njeno zavrženje, ker tožniki v reviziji niso navedli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, podrejeno pa je predlagal zavrnitev.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Tožniki zahtevajo ugotovitev obstoja solastninske pravice na nepremičnini parc. št. 619/2 k.o. ... V tožbi so tožniki navedli skupno vrednost spora 10.000 EUR, sodišče pa je na podlagi tretjega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) na prvem naroku za glavno obravnavo dne 19.6.2008 (list. št. 60) odločilo, da vrednost spornega predmeta znaša 280.000 EUR. Nato je vrednost spornega predmeta ponovno spremenilo s sklepom ob izdaji sodbe na 94.000 EUR in navedlo, da gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano.

8. Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča, ki je bila preizkušena tudi na Ustavnem sodišču Republike Slovenije (glej zadevo št. Up-321/98) je za dovoljenost revizije bistvena tista vrednost spornega predmeta, ki jo sodišče določi v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP. Sodišče ne more po lastni presoji in kadarkoli spreminjati te vrednosti, zlasti pa tudi ne večkrat. Označba vrednosti spornega predmeta v sodbi sodišča prve stopnje zato ne more vplivati na odločitev o dopustnosti revizije (primerjaj z odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 451/98). Vrhovno sodišče je tako upoštevalo, da je vrednost spornega predmeta 280.000 EUR.

9. Revizijo je mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR in če ne presega 40.000 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP). Za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta in tudi vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe veljajo pravila iz členov 29 do 45 ZPP.

10. Če so tožniki ali toženci navadni sosporniki, potem se po drugem odstavku 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti. Če pa so enotni sosporniki, potem se zaradi procesne povezanosti štejejo za eno stranko in je pravilo o ločenih vrednostih spornih predmetov glede vsakega od enotnih sospornikov v nasprotju s samim bistvom tega instituta.(1) Za oceno, ali gre za navadno ali enotno sosporništvo je pomemben odgovor na vprašanje, ali bi bilo glede na naravo pravnega razmerja mogoče za vsakega od tožnikov oziroma tožencev izdati različno sodbo.

11. Tako tožniki kot toženci so si dediščino že razdelili, kar izhaja iz tega, da so toženci na sporni nepremičnini vknjiženi kot solastniki vsak do 1/3, tožniki pa tudi zahtevajo ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini v skladu z dednimi deleži (prvi trije tožniki na 1/4, zadnji dve tožnici pa na 1/8 ). To pomeni, da so tako tožniki kot toženci navadni sosporniki. Vrednost spornega predmeta za prve tri tožnike upoštevajoč, da uveljavljajo zahtevke zoper vsakega od tožencev, znaša 23.333,33 EUR, za zadnji dve tožnici pa 11.666,66 EUR. To pomeni, da upoštevajoč drugi odstavek 367. člena ZPP direktna revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP. Vrhovno sodišče še opozarja, da pa je v zadevi II DoR 314/2012 delno ugodilo predlogu tožnikov za dopustitev revizije, kar pomeni, da bodo tožniki glede vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, morali vložiti novo revizijo.

12. Vrhovno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): J. Zobec v L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, UL RS in GV, Ljubljana 2005, str. 225 in 226.