Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba tožene stranke je bila vložena dne 19.06.1999 in bi zato izterjava dolgovane takse zastarala s potekom leta 2001. Toženi stranki pa je bil taksni opomin za pritožbo vročen dne 23.06.1999, torej pred nastopom zastaranja.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da tožena stranka kot taksna zavezanka v predpisanem roku ni plačala sodne takse za pritožbo ter za opomin v skupnem znesku 42.000,00 SIT. Zaradi tega je dolžna plačati še kazensko takso v znesku 18.000,00 SIT. Agenciji RS za plačilni promet pa je naročilo, da znesek 60.000,00 SIT prenese z računa taksne zavezanke na vplačilni račun sodnih taks.
Taksna zavezanka se je proti sklepu pravočasno pritožila in ugovarjala zastaranje. Sodna taksa naj bi bila namreč odmerjena dne 23.06.1999, ponovni zahtevek za plačilo pa je bil podan šele po rešitvi pritožbe, kar naj bi bilo v nasprotju z določili Zakona o sodnih taksah. Stroškov ni priglasila.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 1. odst. 9. čl. Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST) zastara pravica zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bila pritožba tožene stranke (redna št. 20) vložena dne 19.06.1999, in bi zato izterjava dolgovane takse zastarala s potekom leta 2001. Toženi stranki pa je bil taksni opomin za pritožbo vročen dne 23.06.1999 (povratnica pri redni št. 21), torej pred nastopom zastaranja. Prav tako ni nastopilo zastaranje po 2. odst. 9. čl. ZST, saj še ni preteklo štiri leta od takrat, ko je obveznost za plačilo takse za pritožbo (dne 19.06.1999) nastala.
Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje z dne 19.04.2001, da je poleg takse za pritožbo in taksni opomin tožena stranka dolžna plačati še pribitek kazenske takse v višini 50 % dolgovane takse (1. odst. 30. čl. v zvezi z 2. odst. 29. čl. ZST).
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo (kot neutemeljeno) in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).