Jedro

Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Ker so bili pritožniki sami prvotni predlagatelji delitve (tudi) treh navedenih parcel, bi bilo sklicevanje na takšne okoliščine samo po sebi protislovno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika predloga predlagateljev postopek za delitev solastnih stvari glede parcel št. 291 in 467 k.o. X ter osebnega avtomobila Citroen AX 1.0T, l. 1979 ustavilo (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se postopek nadaljuje po predlogu nasprotnega udeleženca glede parcel št. 685/2, 682/0 in 678/3 k.o. X (II. točka izreka).

2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili predlagatelji. Navajajo, da naj bi bilo zaradi težke življenjske situacije nadaljevanje postopka v njihovo škodo (pomenilo bi dolgotrajne postopke, kar bi bilo za njih nemogoče in stroškovno nezdružljivo). Ker naj bi se izkazalo, da je premoženje, ki naj bi bilo predmet delitve, zadnje in pridobljeno z izbrisno tožbo v solasti M. prav. E. M., bi nadaljevanje predmetnega postopka pomenilo ogroženost, prikrajšanje bodočega dedovanja v doglednem času s stroški. Ob sklicevanju na SV 161/2003 z dne 6. 6. 2003 navajajo, da ima slednja dovolj premoženja, da njena hči ne bo prikrajšana pri dedovanju po materi (zaradi česar se je izjava izkazala za zavajajočo).

3. Pritožba je bila v odgovor poslana nasprotnim udeležencem, ki pa le tega niso podali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) (1) lahko vsak udeleženec v petnajstih dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. Ker so predlagatelji svoj predlog za delitev solastnih stvari, ki je obsegal tudi delitev parcel št. 685/2, 682/0 in 678/3 k.o. X v., umaknili, nasprotni udeleženci pa že na naroku dne 19. 12. 2012 izjavili, da glede navedenih (solastnih) parcel predlagajo nadaljevanje postopka, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (o nadaljevanju postopka v omenjenem obsegu) v celoti pravilna. Upoštevaje določbo prvega odstavka 69. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (2) ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Ker so bili sami prvotni predlagatelji delitve (tudi) treh navedenih parcel, bi bilo sklicevanje na takšne okoliščine samo po sebi protislovno. Tudi sicer njihovih pavšalnih pritožbenih navedb o dolgotrajnosti sodnih postopkov in s tem povezanih stroškov postopka ni moč uvrstiti pod pravni standard „neprimernega časa“ za opravo delitve. (3) Navajanje, da naj bi imela M. (prav. E.) M. dovolj premoženja, zaradi česar njena hči ne bo prikrajšana pri dedovanju po materi, pa je za presojo utemeljenosti odločitve o nadaljevanju postopka popolnoma nerelevantno. Pritožniki navajajo, da se pritožujejo zoper sklep v celoti (kar pomeni, da tudi zoper I. točko izreka oziroma odločitev, da se zaradi umika njihovega predloga postopek za delitev solastnih parcel št. 291 in 467 k.o. X ter osebnega avtomobila Citroen AX 1.0T, l. 1979 ustavi), vendar v zvezi s tem niso podali nobenih (konkretnih) navedb.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

(2) Uradni list RS, št. 87/102. (3) Pritožbene trditve, češ da bi nadaljevanje postopka pomenilo prikrajšanje bodočega dedovanja, kakor tudi sklicevanje na SV 161/2003 z dne 6. 6. 2003, je nejasno in že zato neupoštevno.