Jedro

V okviru reorganizacije je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi še eni delavki, drugi delavki pa je delovni čas skrajšala na polovico. Spor med možem revidentke oziroma revidentko in toženo stranko glede izpolnitve zavarovalniške pogodbe ni bil razlog za odpoved.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 2. 2013. Posledično je zavrnilo zahtevek za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi z izdajo sodbe in zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi sodne razveze v višini 8.000 EUR.1 Ugotovilo je, da je bila pri toženi stranki spremenjena organizacija dela manj uspešnega poslovanja, zato je bilo tožničino delovno mesto ukinjeno, kar utemeljuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala (prva alineja prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Tožnica ni zatrjevala osebnih okoliščin iz 6. člena ZDR, ki bi kazale na kršitev prepovedi diskriminacije, na podlagi izvedenih dokazov pa je sodišče zaključilo, da razlog za odpoved ni bil navidezen. Stranki oziroma tožena stranka in tožničin mož so bili v sporu glede izpolnjevanja zavarovalne pogodbe, vendar to ni bil razlog za podajo odpovedi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožena stranka začela omenjati potrebo po zmanjševanju stroškov, ko je med njo z možem in toženo stranko nastal spor glede kritja iz zavarovalne police. Razlog za odpoved je bil zato fiktiven. Tožnica je bila zaradi tega neenakopravno obravnavana glede na ostale zaposlene. Sodišče na eni strani vsebinsko presoja diskriminacijo, na drugi strani pa navaja, da tožnica ni zatrjevala dejstev v zvezi z diskriminacijo, kar je protislovno.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih glede (ne)obstoja diskriminacije pri podaji odpovedi. Sodišči nižjih stopenj sta obrazložili, zakaj pri izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni šlo za diskriminacijo oziroma navidezni odpovedni razlog, do česar se Vrhovno sodišče opredeljuje v nadaljevanju pri preizkusu pravilne uporabe materialnega prava.

8. Revidentki je bila dne 5. 2. 2013 redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto referenta za podporo zastopanja po določbi prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, ker je tožena stranka spremenila organizacijo dela, poleg tega pa je prišlo do poslabšanja kazalcev poslovanja. Revidentka je zatrjevala, da je bil razlog za odpoved navidezen, vendar sta sodišči nižjih stopenj ta ugovor zavrnili ob ugotovitvi, da s strani tožene stranke zatrjevani odpovedni razlog dejansko obstaja. V okviru reorganizacije je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi še eni delavki, drugi delavki pa je delovni čas skrajšala na polovico. Spor med možem revidentke oziroma revidentko in toženo stranko glede izpolnitve zavarovalniške pogodbe ni bil razlog za odpoved. V delu, v katerem se revizija ne strinja s temi ugotovitvami, izpodbija dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZDR mora delodajalec v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Revidentka take osebne okoliščine po presoji revizijskega sodišča ni zatrjevala, zatrjevala pa je navideznost odpovednega razloga (tj. zlorabo pravice podati odpoved, t.i. šikano), po kateri naj bi bil dejanski razlog za odpoved spor glede izpolnitve zavarovalne pogodbe med njenim možem oziroma njo ter toženo stranko. Revizija nepravilno enači pojma diskriminacije zaradi osebne okoliščine in šikaniranje. Resda se lahko ti obliki nedovoljenih ravnanj delodajalca prekrivata, vendar v obravnavani zadevi spora o izpolnjevanju zavarovalne pogodbe ni mogoče šteti za osebno okoliščino iz prvega odstavka 6. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaze, ki so se nanašali na zatrjevano navideznost odpovedi, in jih v dokazni oceni soočilo z izvedenimi dokazi o obstoju odpovednega razloga. Ugotovljen je bil celo upad poslovanja s pomočjo mnenja izvedenca ekonomske stroke, poleg tega je bila v kritičnem obdobju iz enakega razloga odpovedana pogodba o zaposlitvi še eni delavki v celoti, drugi pa za polovični delovni čas. Ob takih dejanskih ugotovitvah je presoja sodišč nižjih stopenj o odsotnosti šikane pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi revidentki pravilna.

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Glede na določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) krije tožena stranka svoje stroške postopka.

1 Slednjo tožeča stranka v svojih navedbah poimenuje kot "odškodnina zaradi nezakonite odpovedi", čeprav iz njenih navedba jasno izhaja, da zahteva denarno odškodnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča.