Jedro

Uredba o dedovanju, ki se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17.8.2015, namreč v 4. členu določa, da so za odločanje o celotnem dedovanju pristojna sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče. Zapustničino običajno prebivališče pa je bilo v Trstu, torej v Republiki Italiji, zaradi česar se je prvostopenjsko sodišče na podlagi 15. člena Uredbe o dedovanju izreklo za nepristojno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v K. sklenilo, da ni pristojno za obravnavani zapuščinski postopek, ne glede na to, da se v Republiki Sloveniji nahaja nepremično premoženje1, ki spada v zapuščino po pokojni M.B. Uredba (EU) št. 650/2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju: Uredba o dedovanju), ki se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17.8.2015, namreč v 4. členu določa, da so za odločanje o celotnem dedovanju pristojna sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče. Zapustničino običajno prebivališče pa je bilo v Trstu, torej v Republiki Italiji, zaradi česar se je prvostopenjsko sodišče na podlagi 15. člena Uredbe o dedovanju izreklo za nepristojno.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedič L.M., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter da Okrajno sodišče v K. izvede zapuščinski postopek po pokojni M.B.. Izpostavlja določbo drugega odstavka 177. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), kjer je določeno, da če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega bivališča v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, na katerega območju je zapuščina. Tudi določilo 13. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZN) določa, da je za odločanje o pravici na nepremičnini v nepravdnem postopku krajevno pristojno sodišče, na katerega območju leži nepremičnina. Tudi Uredba o dedovanju, na katero se sklicuje sodišče, v 2. členu določa, da Uredba ne vpliva na pristojnost organov držav članic za obravnavanje dednih zadev. Prvostopenjsko sodišče pa zavrača svojo pristojnost ravno zaradi Uredbe. Tudi sodni funkcionar sodišča v Trstu mu je pojasnil, da sodišče v Trstu ni pristojno za odločanje o dedovanju nepremičnin v tujini, temveč samo glede premoženja v Italiji. Sodišče v Trstu zato tudi ni hotelo izdati dodatnega sklepa o dedovanju glede nepremičnin v Sloveniji. V nadaljnjem postopku naj sodišče glede dedičev in dednih deležev upošteva sklep o dedovanju sodišča v Trstu štev. 1610/2016, zap. št. 3558/2016 z dne 4.7.2016, ter izda sklep o dedovanju, ki bo podlaga za vknjižbo solastninske pravice v korist dedičev na nepremičninah, ki sodijo v zapuščino po pokojni in se nahajajo v Sloveniji na območju Okrajnega sodišča K. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, iz 83. člena Uredbe o dedovanju izhaja, da se ta uredba uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015. B.M., za katero pritožnik zahteva, da bi se vodil zapuščinski postopek v Sloveniji, je umrla 8.9.2015, kar pomeni, da je v tem postopku potrebno uporabiti Uredbo. Skladno s 15. členom Uredbe, v kateri je določeno, da če se pred sodiščem države članice začne postopek v dedni zadevi, za katero to sodišče po tej Uredbi ni pristojno, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno. Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na 2. člen Uredbe in 177. člen ZD ter 13. člen ZN, slednja namreč vsebujeta splošna pravila o stvarni, krajevni in funkcionalni pristojnosti sodišča. V obravnavani zadevi gre namreč za razmerje z mednarodnim elementom in mora slovensko sodišče najprej odločiti o svoji mednarodni pristojnosti. Uredba v 2. členu prav tako ne ureja pristojnosti, torej mednarodne pristojnosti, pač pa pristojnost posameznega organa, kar izhaja tudi iz njenih nadaljnjih določb. Ob tem, ko za pritožnika ni sporno, da je bilo zapustničino običajno bivališče ob smrti v Italiji, je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

1 Pokojna je vpisana kot solastnica nepremičnin v k.o. 2606 - S.