Jedro

Navajanje revizijskih razlogov samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožečih strank (v nadaljevanju revidenti) zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, št. 06134-8/2012-3-24231 z dne 4. 12. 2012. Z njo je upravni organ zavrgel zahtevo revidentov za osebno vročitev, pritožbo, predlog za obnovo postopka, zahtevo za izrek ničnosti, predlog za odlog izvršbe in zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. 06123-8/2012-2-2431 z dne 10. 10. 2012. Odločeno je bilo še, da stroški postopka niso nastali. Tožena stranka je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št. 360-87/2013/4/00091144 z dne 23. 3. 2013. 2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom upravnih organov in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), dodatno obrazloži, da je v inšpekcijskem postopku stranka lahko le oseba, ki je na določenem področju kršila predpise in proti kateri inšpektor vodi postopek in ji odredi določene ukrepe. Stranski udeleženec pa je lahko oseba, ki izkaže pravni interes oziroma da vstopa v upravni postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, ki je neposredna, na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. 3. Revidenti izpodbijajo sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljujejo s 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljajo revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagajo, naj reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

7. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014).

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenti niso zadostili standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, pojasnjenega v prejšnji točki te obrazložitve, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V reviziji sicer navajajo, da se vprašanje nanaša na njih kot tudi njihov položaj stranke, vendar nato vprašanja ne opredelijo. Navajajo zgolj več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar s tem v zvezi niso izpostavili konkretnega pravnega vprašanja, ki presega pomen obravnavane zadeve in na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo. Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.

9. Revidenti dovoljenost revizije utemeljujejo tudi s sklicevanjem na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zelo hude posledice naj bi predstavljal odklop električne energije, vendar pa opisane posledice niso rezultat izpodbijanega akta. Odklop električne energije je posledice drugega upravnega akta, ki ni predmet obravnavanega postopka. Vrhovno sodišče glede sklicevanja na vrednosti kriterij za dovoljenost revizije odgovarja, da pravica ali obveznost revidentov ni izražena v denarni vrednosti.

10. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1.