Jedro

Okoliščin, da sta tožničina svakinja in toženčeva sedanja partnerka odvetnici s sedežema njunih pisarn na območju pristojnega sodišča, pa ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tem postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem je toženec na podlagi določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagal delegacijo pristojnosti z obrazložitvijo, da je tožničina svakinja M. V. odvetnica s sedežem pisarne v Krškem, pred tem pa da je bila sodnica na Okrožnem sodišču v Krškem ter da "so poznanstva in vplivi na pristojno sodišče zelo očitni." Odvetnica v Krškem pa je tudi A. P., ki jo tožnica v tožbi omenja kot nekdanjo partnerko tožničinega brata in osebo, s katero je toženec sedaj v razmerju in h kateri se je v septembru 2016 tudi preselil. Po trditvah toženca se zaposleni na sodišču in odvetniki (tako M. V. kot tudi A. P.) dnevno srečujejo in družijo. Ker se v postopku odloča o pravicah otroka pravdnih strank, toženec v strahu neenakopravnega obravnavanja na Okrožnem sodišču v Krškem predlaga prenos pristojnosti v tej zadevi na Okrožno sodišče v Novem mestu. Toženčevemu predlogu se pridružuje tudi stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Krškem, ki se sklicuje na po mnenju sodišča primerljive, naštete judikate Vrhovnega sodišča. 2. Tožnica se v obrazloženem odgovoru na toženčev predlog zavzema za njegovo zavrnitev.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Razlog smotrnosti za delegacijo pristojnosti - torej razlog, ki bi kazal na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem - v predlogih toženca in sodišča ni uveljavljan. Okoliščin, da sta tožničina svakinja in toženčeva sedanja partnerka odvetnici s sedežema njunih pisarn v Krškem, pa ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP. Gre za osebi, ki nista stranki niti kakorkoli formalno udeleženi v tem postopku, njuno razmerje do strank tega postopka pa je brez slehernega pomena. Zato je neupoštevno tudi sklicevanje na judikate Vrhovnega sodišča (I R 77/2016, I R 46/2016, I R 68/2014, I R 129/2015 in I R 162/2012), v katerih je bila opravljena presoja vpliva na ohranitev videza objektivne nepristranskosti sodišča vselej v odvisnosti od obstoja tehtnega razloga glede na razmerje med stranko postopka (ali tudi njenimi sorodniki) in pristojnim sodiščem oziroma tam zaposlenimi - ne pa glede na razmerje med strankami postopka in njihovimi sorodniki (partnerji, prijatelji...). Vrhovno sodišče s tem v zvezi zato napotuje na primerljive judikate v zadevah I R 92/2006, I R 42/2009, I R 117/2009, I R 139/2010, I R 55/2013 in številne druge.

6. Dvoma v objektivnost in nepristranskost sojenja pred pristojnim sodiščem pa tudi ne izkazuje okoliščina, da je bila tožničina svakinja nekdaj (potrditvah tožnice v odgovoru na predlog do leta 2010) sodnica na Okrožnem sodišču v Krškem, niti toženčeva povsem nekonkretizirana trditev, da "so poznanstva in vplivi na pristojno sodišče zelo očitni." Objektivna nepristranskost sodišča se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden od postulatov poštenega sojenja domneva. Sodnice in sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, četudi poznajo sorodnika ali partnerja ene ali druge pravdne stranke (ali obeh) kot odvetnika, od katerih nobeden v tem svojstvu v konkretnem postopku niti ni udeležen.

7. Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba tak predlog zavrniti.