Jedro

Odločanje o potrebnosti začasnega zavarovanja.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odpravilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper obdolženega G.P., in sicer s prepovedjo odtujitve ali obremenitve njemu lastnih in solastnih nepremičnin ter s prepovedjo odtujitve ali obremenitve poslovnega deleža, ki ga ima obdolženi kot družbenik pri družbi P.L. družba za trženje in obdelavo lesa d.o.o. Sklenjeno je bilo še, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi in v sodnem registru vknjiženi prepovedi odtujitve in obremenitve navedenega premoženja izbrišeta.

2. Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o odvzemu premoženjske koristi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da pritožba zaradi kršitve kazenskega zakona, konkretno 5. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zaradi odločbe o odvzemu premoženjske koristi ni v zvezi s predmetom odločitve, ko je po razlogih sklepa jasno, da je šlo za presojo potrebnosti začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in ne za to, ali je sodišče prve stopnje premoženjsko korist smelo oziroma moralo vzeti. Posredi je bila torej dejanska presoja, do katere je sodišče upravičeno po predhodnem predlogu udeležencev ali po uradni dolžnosti zaradi poteka roka ali če državni tožilec zavrže ovadbo oziroma izjavi, da ne bo začel pregona ali od njega odstopil (tretji odstavek 502. člena ZKP). Možno je tudi, da sodišča samo meni, da začasno zavarovanje ni več potrebno, vendar mora tedaj državnega tožilca pozvati, da se o tem izjavi. Če se državni tožilec v roku ne izjavi ali če odpravi začasnega zavarovanja ne nasprotuje, sodišče začasno zavarovanje odpravi (četrti odstavek 502.c člena ZKP). Nič od povzetega se v obravnavani zadevi ni zgodilo, česar pa pritožnica, denimo kot bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP s pritožbo ne napada.

5. Glede na to, glede na ozko predpisane meje preizkusa pritožbe zoper sklepe sodišča prve stopnje iz 402. člena ZKP, in ker bi bilo uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja smiselno le, ko bi pritožnica odpravi začasnega zavarovanja predhodno nasprotovala oziroma se o tem dejstvu, kljub pozivu sodišča ne bi izjavila, je sodišče moralo ravnati tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.