Jedro

Zastopnik obdolžene pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati (prvi odstavek 31. člena ZOPOKD). Zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari povabljen za pričo (prvi odstavek 32. člena istega zakona), prav tako pa obdolžene pravne osebe ne more zastopati tisti, zoper katerega teče postopek zaradi istega kaznivega dejanja, razen če je edini član obdolžene pravne osebe (drugi odstavek 32. člena ZOPOKD). Po 36. členu istega zakona ima obdolžena pravna oseba lahko poleg zastopnika tudi zagovornika, pri čemer se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o obvezni obrambi. Obdolžena pravna oseba ne more imeti istega zagovornika kot obdolženec.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 55216/2013 z dne 8. 12. 2015 je bila pravna oseba E., družba za proizvodnjo, zastopanje, raziskovanje in druge storitve, d. o. o. (v nadaljevanju E.) na podlagi 3. točke 4. člena in 9. točke 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD) spoznana za odgovorno storitve dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo prošnjo obsojene pravne osebe za vrnitev v prejšnje stanje in napoved pritožbe zagovornika obsojene pravne osebe, vloženo 28. 12. 2015, zoper navedeno sodbo zavrglo kot prepozno. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo zagovornika obsojene pravne osebe zoper ta sklep zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik obsojene pravne osebe, v kateri uveljavlja razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Poudarja, da gre za tako imenovano drugo odločbo, vendar pa sta pravni vprašanji, ki ju obravnava v zahtevi, pomembni za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Nosilna argumenta zahteve sta, da obsojena pravna oseba v kazenskem postopku ni bila nikoli pravilno zastopana, pri čemer se sklicuje na navedbe prokuristke N. R. na naroku za glavno obravnavo 19. 11. 2015. Poudarja, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti poskrbeti za pravilno zastopanje obsojene pravne osebe in na ta način zagotoviti pošten kazenski postopek in učinkovito obrambo. V nasprotnem po vložnikovem mnenju ni mogoče govoriti, da je bilo obsojenki zagotovljeno učinkovito uresničevanje njenih pravic v postopku. Potem ko je N. R. odstopila kot prokuristka, ni bila več upravičena zastopati obsojene pravne osebe. Glede na to, da je obramba predlagala, da se N. R. zasliši kot priča, ni bilo mogoče izključiti take možnosti, zato so bile tudi s tega vidika kršene pravice obsojene pravne osebe v postopku. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, navaja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Izpostavlja, da je obsojena pravna oseba enake razloge uveljavljala že v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, na vse očitke pa je pritožbeno sodišče vsebinsko in pravilno odgovorilo v 5., 6. in 7. točki svojega sklepa ter jih argumentirano zavrnilo.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan v izjavo obsojeni pravni osebi, ki je bila o sodnih pošiljkah obveščena, pa jih ni dvignila, in njenemu zagovorniku.

B.

5. Sodišče prve stopnje je prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo z utemeljitvijo, da zagovornik obsojene pravne osebe ni izkazal, kdaj je nastal razlog, zaradi katerega je pravna oseba zamudila rok za napoved pritožbe, saj je vsebinsko ost usmeril predvsem v izpodbijanje upravičenosti zastopanja pravne osebe, ne pa tudi na upravičene razloge za zamudo, ki iz prošnje za vrnitev v prejšnje stanje niso razvidni. Takemu stališču je pritrdilo tudi višje sodišče v 7. točki obrazložitve, ko je zapisalo, da iz prošnje za vrnitev v prejšnje stanje ne izhaja nobena utemeljena okoliščina, ki bi kazala na upravičen razlog za zamudo roka za napoved pritožbe, ki bi obstajal na strani zastopnice obsojene pravne osebe in da tega ni navedel niti v pritožbi.

6. Zastopnik obdolžene pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali drugem aktu pravne osebe upravičen zastopati (prvi odstavek 31. člena ZOPOKD). Zastopnik obdolžene pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari povabljen za pričo (prvi odstavek 32. člena istega zakona), prav tako pa obdolžene pravne osebe ne more zastopati tisti, zoper katerega teče postopek zaradi istega kaznivega dejanja, razen če je edini član obdolžene pravne osebe (drugi odstavek 32. člena ZOPOKD). Po 36. členu istega zakona ima obdolžena pravna oseba lahko poleg zastopnika tudi zagovornika, pri čemer se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o obvezni obrambi. Obdolžena pravna oseba ne more imeti istega zagovornika kot obdolženec.

7. Iz rednega izpisa iz sodnega/poslovnega registra je razvidno, da so bile osebe, pooblaščene za zastopanje obsojene pravne osebe, prokurista N. R. (ta je bila po pravnomočno končanem kazenskem postopku zoper pravno osebo kot prokuristka izbrisana) in H. N. ter njen direktor A. H. Glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZOPOKD slednji obsojene pravne osebe ni mogel zastopati. Sicer pa po prvem odstavku 35. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) prokura opravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej obveščen.

8. N. R. je bila že na predobravnavni narok, razpisan na dan 15. 10. 2015, vabljena kot zastopnica obsojene pravne osebe. Obramba obtoženega A. H. je predlagala, da se prokuristka N. R. v postopku zasliši kot priča. Sodišče temu predlogu očitno ni sledilo, saj je na glavno obravnavo 19. 11. 2015 N. R. vabilo kot zastopnico obsojene pravne osebe, nato pa še na glavno obravnavo 8. 12. 2015, ko je sodišče zaradi odsotnosti obtoženega A. H. postopek zoper njega izločilo. Na tej obravnavi je N. R. zaslišalo kot zastopnico obsojene pravne osebe in jo po razglasitvi sodbe poučilo, da mora najkasneje v 8 dneh napovedati pritožbo, sicer se bo štelo, da se je pravici do pritožbe odpovedala. Glede na to, da zakonita zastopnica pritožbe v določenem roku ni napovedala, je prvostopenjska sodba postala pravnomočna.

9. Obtoženi A. H. je 23. 12. 2015, torej že po izteku roka za vložitev napovedi pritožbe, kot zastopnik obsojene pravne osebe za njeno zagovarjanje v kazenskem postopku pooblastil Odvetniško družbo Kontraščak, d. o. o. iz Maribora. V kazenskem postopku je bilo vseskozi notorno, da je bila zastopnica obsojene pravne osebe prokuristka N. R. Vrhovno sodišče sprejema stališče obeh sodišč, da zagovornik pravne osebe ni izkazal opravičenega razloga za obsojenkino zamudo roka za napoved pritožbe. Brv, prek katere je z uveljavljanjem instituta vrnitve v prejšnje stanje, poskušal doseči obravnavanje v zahtevi navedenih pravnih vprašanj, se zato izkaže kot prekrhka.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da vprašanja zahteve, povezana z vrnitvijo v prejšnje stanje, zaradi zamude napovedi pritožbe, po vsebini niso taka, da bi lahko v skladu z določbo prvega odstavka 420. člena ZKP pomembno prispevala k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Zato je zahtevo zagovornika obsojene pravne osebe za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.