Jedro

Če ob danih pogojih za izdajo sodbe zaradi izostanka ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka le za obrestni del zahtevka, je možno delno ugoditi pritožbi in sodbo razveljaviti le glede obrestnega dela sodbe.

Izrek

1. Pritožba se d e l n o ,v kolikor zadeva glavni zahtevek, z a v r n e kot neutemeljena in se v tem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Pritožbi se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje, v kolikor zadeva obrestni zahtevek, r a z v e l j a v i in v tem obsegu v r n e sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki, da plača tožniku tolarsko protivrednost zneska 208,00 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan izplačila in z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14. 11. 1995 dalje do plačila. Povrniti mu mora tudi pravdne stroške.

Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila smiselno iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, češ da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz tožbenih navedb.

Pritožba je delno utemeljena.

Po Zakonu o pravdnem postopku, členu 332 ZPP, izda sodišče sodbo zaradi izostanka ob pogojih, ki jih to zakonito določilo našteva, med drugim, če utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo le glede glavnega zahtevka skladno s tem zakonitim določilom. Utemeljenost tožbenega zahtevka namreč ne izhaja le iz tožbenih navedb, v katerih tožnik trdi, da je bil ob času škodnega dogodka pri toženi stranki življenjsko in nezgodno zavarovan in je dogovorjena zavarovalna vsota znašala za dan bolniškega staleža 16,00 DEM, ampak da je tožena stranka tožniku dnevno odškodnino za čas bolniškega staleža od 22. 6. 1994 do 22. 8. 1994, že plačala. Za čas recidive - bolniškega staleža od 3. 10. 1994 do 15. 10. 1994 pa tožena stranka odklanja plačilo zavarovalnine. Tožnik je tožbi priložil zdravniško spričevalo dr. R., iz katerega izhaja vzročna zveza med staležem bolnih od 22. 6. 1994 do 22. 8. 1994 in staležem bolnih za čas, za katerega tožnik vtožuje zavarovalnino. Utemeljenost tožbenega zahtevka torej izhaja iz dejstev, ki so v tožbi navedena, v kolikor gre za glavni zahtevek.

Kar zadeva zahtevek za plačilo zakonitih zamudnih obresti, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da utemeljenost zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Zakonite zamudne obresti v smislu čl. 277 Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti gredo upniku le od terjatev, izraženih v naši valuti. Za terjatve, izražene v tuji valuti pa do plačila njene tolarske protivrednosti gredo, če ni drugače dogovorjeno, upniku po sprejeti sodni praksi zamudne obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge v DEM na vpogled v kraju izpolnitve (glej npr. sodbo VS RS II Ips 116/93). Zato je pritožbeno sodišče sodbo zaradi izostanka v obrestnem delu, s katerim zahteva tožeča stranka zakonite zamudne obresti od zneska 208,00 nemških mark od 14. 11. 1995 do plačila razveljavilo, ker v tem delu ni pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka po 332 točka 4 ZPP.

Pritožba na podlagi obrazloženega je delno utemeljena in ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in razveljavilo tako, kot je zgoraj obrazloženo, obrestni del sodbenega izreka ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, delno pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP in čl. 354/II točka 6 ZPP).