Jedro

Ker cenika na javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe prijavljenih ponudnikov nista bila primerljiva, ni bilo mogoče ugotoviti, kateri ponudnik je dejansko ugodnejši. Zato je bilo utemeljeno odločeno, da se v postopku nihče ne izbere.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3. 2. 2003, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Občinske uprave Občine ... z dne 2. 2. 2002. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se za koncesionarja za opravljanje obvezne gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka v Občini ... ne izbere nihče. Odločeno je še, da se postopek izbire koncesionarja za opravljanje navedene obvezne gospodarske javne službe v Občini ... ponovi.

2. Tožeča stranka v reviziji (prej pritožbi) navaja, da bi morali pristojni in odgovorni organi v postopku pregledovanja prispelih ponudb na razpis za pridobitev koncesije le to podeliti tožeči stranki kot cenovno najugodnejšemu ponudniku. V reviziji podrobno razlaga razloge za svoj predlog odločitve.

3. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno odloča o pravnih sredstvih, vloženih po 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se od 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno. V skladu s 50. členom Zakona o javnih naročilih (ZJN-1), ki je veljal v času objave javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. ..., za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe "dimnikarstvo", je ta javni razpis objavil tudi merila za ocenitev ponudbe. Kot merilo je bilo v obravnavanem primeru določeno: izpolnjevanje pogojev iz IX. točke tega razpisa (za ugotavljanje usposobljenosti) in cena. V razpisni dokumentaciji oziroma v Navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe je glede cene v X. členu določeno, da je merilo pri ocenjevanju ponudb najnižja cena storitve, v IX. členu navedenih navodil pa je določeno, da mora ponudnik navesti končno ceno na enoto v tolarjih. Končna cena pa mora vsebovati vse stroške (prevozne, DDV...), popuste in rabate. Ker pa je bilo v postopku ugotovljeno, da sta tožeča in prizadeta stranka, ki sta sicer izpolnjevali pogoje razpisa glede usposobljenosti, v razpisni dokumentaciji predložili vsaka svoj cenik storitev, ki pa med seboj nista bila primerljiva, saj so cene prizadete stranke za posamezno storitev fiksne in neodvisne od časa opravljanja storitve, cene tožeče stranke za posamezno vrsto storitve pa so odvisne od časa opravljanja posamezne storitve oziroma so cene fiksne, kolikor se delo opravi v času, ki ga je tožeča stranka zanj predvidela, ni bilo mogoče zanesljivo primerjati cenikov in ugotoviti, kateri ponudnik je dejansko ugodnejši. Zato je organ prve stopnje utemeljeno odločil, da se v postopku nihče ne izbere. Ta odločitev organa prve stopnje ima podlago v 77. členu ZJN-1. To sta pravilno presodila tudi tožena stranka in sodišče prve stopnje. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je bilo Vrhovno sodišče vezano na že ugotovljeno dejansko stanje prvostopenjskega organa.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.