Jedro

V obravnavani zadevi je torej odločilno, da je upnikova pravna prednica (B. d. d.) vstopila v vsa pravna razmerja pripojene družbe (prvotna upnica - A. d. d.), s čimer je prevzela terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka proti dolžnici. Ostale pritožbene navedbe (o nezakonitem delovanju prvotne upnice, o nedokazani utemeljenosti in višini terjatve) niso relevantne in ne predstavljajo pravno relevantnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (55. člen ZIZ),

Izrek

Pritožba se v zavrne in se v izpodbijanem (zavrnilnem) delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Po prvem odstavku 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa: 1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno; 2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina; 3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva; 4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena; 5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavjena ali izrečena za nično; 6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi; 7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena; 8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave; 9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel; 10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo; 11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu; 12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom obdržalo v veljavi sklep o izvršbi z dne 30. 8. 2022 glede I. točke izreka v obsegu dovoljene izvršbe z dovoljenimi sredstvi izvršbe zaradi izterjave upnikove terjatve glavnice 64.734,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2019 dalje in v obsegu II. točke izreka ter v tem obsegu zavrnilo dolžničin ugovor. V ostalem pa je dolžničinemu ugovoru delno ugodilo, tako da je sklep o izvršbi v preostalem delu razveljavilo in v preostalem delu zavrnilo upnikov predlog za izvršbo.

2.Dolžnica vlaga zoper citirani sklep pravočasno laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sklep po vsebini izpodbija v zanjo neugodnem zavrnilnem delu (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ) in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje z vpogledom v sodni register. Svet Banke Slovenije je namreč odločil, da A. d. d. (prvotna upnica) preneha dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Izpolnjeni so bili (2013 sprejeti) cilji izrednih ukrepov za krepitev stabilnosti bančnega sistema in upravljanje prvotne upnice je prešlo v pristojnost države. Navaja, da je bila prvotna upnica (A. d. d.) v likvidaciji od septembra 2013 do konca 2015, opravila je prodajo po znatno nižjih cenah in v zameno prejela državno pomoč. Upnik ni dokazal višine in temelja vtoževane terjatve, saj bi le (z dolžničine strani predlagan) izvedenec finančne stroke lahko ocenil utemeljenost in višino terjatve. Dolžnica je kot davkoplačevalka v postopku nadzorovane likvidacije prvotne upnice vrnila preostanek kredita. V prvotni upnici so delovali zunaj pravnih pravil, zato B. d. d. (upnikova pravna prednica) ugasle prvotne upnice ni mogla pripojiti, kar pomeni, da ni bilo prevzema terjatev, ki takrat sploh niso obstajale, ker jih je poplačala država. Terjatve torej niso mogle preiti od prvotne upnice na upnikovo pravno prednico in nato na upnika.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki je nanjo odgovoril po zakoniti zastopnici. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dodaja, da ne drži, da je dolžnica v postopku nadzorovane likvidacije vrnila preostanek kredita in dolžnica ni predložila nobenega dokaza za svojo trditev o dokončnem poplačilu, potek sanacije bank za obravnavano izvršbo pa ni pravno odločilen.

4.Pritožba ni utemeljena.

Zveza:

5.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova v zavrnilnem delu. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen in mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6.Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki niso pritožbeno izpodbijani, izhaja:

- v obravnavani zadevi je bil na predlog upnikove pravne prednice (B. d. d.) izdan sklep o izvršbi zaradi izterjave upnikove izvršljive denarne terjatve zapadle glavnice v znesku 64.734,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2022 dalje, zapadlih rednih obresti 2.447,85 EUR, zamudnih obresti od glavnice v znesku 23.401,37 EUR in zamudnih obresti po opominu 0,04 EUR ter izvršilnih stroškov v znesku 55,00 EUR;

- sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi izvršnega naslova - izvršljivega notarskega zapisa z dne 3. 6. 2011 kreditne pogodbe št. P00427/11 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, sklenjene med prvotno upnico (A. d. d.) in dolžnico;

- s sklepom z dne 23. 3. 2023 je sodišče prve stopnje odločilo o vstopu novega upnika (sedanji upnik) v izvršbo, ker je bila upnikova pravna prednica s pogodbo o pripojitvi z dne 28. 10. 2022 kot prevzeta družba pripojena m upniku, s čimer je upnik postal univerzalni pravni naslednik, upnikova pravna prednica pa je bila izbrisana iz sodnega registra; ta sklep je postal pravnomočen 23. 3. 2023;

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 17, 17/2, 17/2-1, 58, 58/4, 155, 155/1

- upnikova pravna prednica je v predlogu za izvršbo in tudi v odgovoru na ugovor zatrjevala dejstvo pravnega nasledstva in prevzema sporne terjatve na podlagi Pogodbe o pripojitvi z dne 3. 2. 2016 ter vpisanih podatkov v sodnem registru;

- zamudne obresti obresti od zneska v predlogu za izvršbo opredeljene zapadle glavnice (64.734,01 EUR) so zastarale za obdobje do vložitve predloga za izvršbo (8. 7. 2022).

Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi dolžničinega ugovora, in sicer je sodišče prve stopnje dolžničinemu ugovoru ugodilo le glede zastaranih zamudnih obresti iz zneska 23.401,37 EUR za obdobje pred 9. 7. 2019, zastaranih rednih obresti v znesku 2.447,85 EUR in zamudnih obresti po opominu 0,04 EUR (356. člen Obligacijskega zakonika), v preostalem delu pa je dolžničin ugovor zavrnilo. Zaradi preglednosti opredelitve terjatve je odločitev oblikovalo tako, da je sklep o izvršbi z dovoljenimi sredstvi izvršbe obdržalo v veljavi za izterjavo glavnice 64.734,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2019 dalje in za izterjavo odmerjenih izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršnega naslova - izvršljivega notarskega zapisa na podlagi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ. Na tak izvršilni naslov je sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano in se ne more spuščati v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z ustreznimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.

8.Pritožbeno sodišče se tudi strinja z zaključkom sodišča prve stopnje o izkazani upnikovi aktivni legitimaciji. Obrazložilo je, da je izkazan prehod terjatve od prvotne upnice (A. d. d.) na upnikovo pravno prednico (B. d. d.) na podlagi 24. člena ZIZ, saj je glede na podatke sodnega registra ugotovilo, da je bila prvotna upnica izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi (upnikovi pravni prednici) po Pogodbi o pripojitvi z dne 3. 2. 2016, zato je upnikova pravna prednica bila pravni naslednik pripojene prvotne upnice in s tem tudi prevzemnik terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka proti dolžnici. Dolžnica tega zaključka sodišča prve stopnje ne more izpodbiti zgolj s splošnim, neobrazloženim in nekonkretiziranim očitkom, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje z vpogledom v register. Sodišče prve stopnje je pojasnilo tudi, da dolžnica ni dokazala, da je s strani prvotne upnice na upnikovo pravno prednico prešla nižja terjatev, saj je upnik predložil knjigovodsko kartico izpisa prometa z dne 4. 7. 2022 o obračunavanju dolžničinih plačil za obdobje od 10. 6. 2011 do 1. 1. 2016 in od 1. 1. 2016 do 9. 6. 2022 ter navedel, da je dolžnica zadnje plačilo izvršila 26. 1. 2016, upnica pa tega ni izpodbijala in ni predložila nobenih dokazil, da bi plačala več, kot je zatrjeval upnik. Prav tako ni predložila svojih izračunov ali konkretnih podatkov proti upnikovemu obračunu terjatve na dan 19. 1. 2018 upnikovega odstopa od pogodbe, ki bi kazali na drugačno višino dolga oziroma da bi se le-ta kasneje spremenila, zato je dolžničin dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke zavrnilo, saj dolžnica ni upravičila potrebe po njegovi postavitvi, dolžnica pa v zvezi s tem konkretizirano ne uveljavlja nobenega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP.

9.V obravnavani zadevi je torej odločilno, da je upnikova pravna prednica (B. d. d.) vstopila v vsa pravna razmerja pripojene družbe (prvotna upnica - A. d. d.), s čimer je prevzela terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka proti dolžnici. Ostale pritožbene navedbe (o nezakonitem delovanju prvotne upnice, o nedokazani utemeljenosti in višini terjatve) niso relevantne in ne predstavljajo pravno relevantnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (55. člen ZIZ), dolžnica pa s pritožbenimi navedbami, da je kot davkoplačevalka prvotni upnici v postopku nadzorovane likvidacije vrnila preostanek kredita, nedopustno širi ugovorne navedbe, saj jih v pritožbi podaja prvič, pri tem pa ne izkaže zahtevanega pogoja iz prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o dolžničinem ugovoru glede tistih dejstev, ki jih je dolžnica zatrjevala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je zato dolžničin ugovor (razen v delu glede zastaranih zamudnih obresti iz zneska 23.401,37 EUR za obdobje pred 9. 7. 2019, zastaranih rednih obresti v znesku 2.447,85 EUR in zamudnih obresti po opominu 0,04 EUR, kar vsebinsko ni pritožbeno izpodbijano) pravilno zavrnilo kot neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

10.Glede na navedeno je dolžničina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Upnik in dolžnica stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 139/2010, s kasnejšimi spremembami.