Jedro

Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, ki poslujeta in na trgu nastopata z namenom pridobivanja dobička, je razumno pričakovati, da bosta z istim namenom vstopali tudi v medsebojne odnose in torej sklenili odplačno pogodbo. Dogovor o neodplačnem poslovanju med gospodarskimi subjekti je izjema, ki jo mora izkazati oseba, ki jo zatrjuje.

Pri uveljavljanju resnične volje stranke in varovanju njenih interesov je potrebno upoštevati načelo vestnosti in poštenja. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se bo lahko sklicevala na nesporazum le, če je objektivno mogoče upravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.

Ni namen materialno procesnega vodstva, da bi sodišče pozivalo stranke k dopolnitvi njihovih navedb, kadar bi že ob dolžni skrbnosti morale same vedeti, da so slednje pomembne za odločitev v zadevi.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta ter se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da: - se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 60001/2008 z dne 22. 08. 2008 v celoti razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka (točka I izreka); - je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni plačati 6.111,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.886,43 EUR od 30. 04. 2008 in od zneska 225,11 EUR od 05. 06. 2008 dalje (točka II izreka); - se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 10.794,75 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneska 7.551,91 EUR od 30. 04. 2008 dalje in od zneska 3.242,84 EUR od 05. 06. 2008 dalje (točka III izreka); - je tožena stranka dolžna plačati tožeči v roku 15 dni stroške tega postopka v višini 112,68 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje (točka IV izreka).

2. Zoper zavrnilni del izreka sodbe (III. in IV. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep (pravilno: sodbo) spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Tožena stranka je na pritožbo tožeče odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj jo kot neutemeljeno zavrne.

3. Zoper ugodilni del izreka sodbe (II. in IV. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v II. in IV. točki spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke tudi v tem delu kot neutemeljen, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne in pritožbene stroške oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Tožeča stranka od tožene zahteva plačilo najemnine za najem gradbenega odra v obdobju od 10. 10. 2007 do 20. 02. 2008, in sicer po računu št. 2080396 z dne 14. 04. 2008 (A3 in A4) in računu št. 2080580 z dne 20. 05. 2008 (A9). Sodišče prve stopnje je v delu ugodilo tožbenemu zahtevku, v delu pa ga je zavrnilo iz razloga njegove neutemeljenosti (neizkazan najem za elemente po reverzu z dne 12. 10. 2007 in neizkazana cena za zaračunane nevrnjene elemente). Zaradi jasnosti in preglednosti bo pritožbeno sodišče pritožbi pravdnih strank obravnavalo ločeno.

a) o pritožbi tožeče stranke:

6. V pritožbi tožeča stranka v bistvenem napada odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo o neutemeljenosti tožbenega zahtevka po reverzu z dne 12. 10. 2007. Navaja, da je sodišče zmotno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala prevzema elementov gradbenega odra po navedenem reverzu, saj da ta izhaja iz dejstva vrnitve elementov dne 07. 05. 2008. 7. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka s predložitvijo tabele o prevzemu in vračilu materiala prekludirana, zato slednje ni upoštevalo pri svoji odločitvi. Tožeča stranka namreč ni zatrjevala, da tabele brez svoje krivde ni mogla predložiti pravočasno (337. člen ZPP).

8. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da izostanek podpisa tožene stranke na reverzu z dne 12. 10. 2007 skupaj z izpovedbo priče B., ki je natančno pojasnila postopek v zvezi z izposojo materialov tožeče stranke, dokazujeta navedbo tožene stranke, da materiala po navedenem reverzu ni prevzela. Navedenega ne more spremeni niti pritožbeno opozarjanje na posamezna vračila elementov v povezavi z vsebino prevoznice št. 097/08 (A12), iz katerih naj bi izhajalo vračilo elementov po spornem reverzu dne 07. 05. 2008. Sklicevanje na vračilo elementov dne 07. 05. 2008 namreč nasprotuje navedbi tožeče stranke iz njene vloge z dne 13. 07. 2011 (glej tč. IV vloge, list. št. 36), da je tožena stranka elemente vrnila 12. 05. 2008, kar naj bi izhajalo tudi iz dopisa na spornem reverzu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo vračilo elementov iz spornega reverza v okviru pravočasno zatrjevanih vračil, zato je pritožbeno opozarjanje na vračilo elementov dne 07. 05. 2008 šteti za prepozno.

9. Kot prepozne pa pritožbeno sodišče ocenjuje tudi (konkretizirane) navedbe pritožbe v zvezi vračilom fasadnih cevi v drugačnih dolžinah, kot so bile prevzete, ter nadalje v zvezi z zmotnim obračunom najemnine. Tožeča stranka navedb v zvezi s tem ni podala pravočasno pred sodiščem prve stopnje, prav tako ni pojasnila okoliščin, zaradi katerih navedb ni mogla podati pravočasno (337. člen ZPP).

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani razlogi pritožbe tožeče stranke niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani III. in IV. točki izreka (353. člen ZPP).

b) o pritožbi tožene stranke:

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bila med strankama sklenjena najemna pogodba in ne posodbena, kot je zatrjevala tožena stranka. Bistvena razlika med njima je v odplačnosti. Brezplačnost je tako bistvena za posodbo, da brez tega elementa ne more biti posodbene pogodbe. V kolikor je bila torej stvar izročena za plačilo, ne gre za posodbo, ampak najem (1). Bistven poslovni element po posodbeni pogodbi je priskrbeti izposojevalcu brezplačno rabo stvari. Pogodbeno razmerje tako nastane predvsem v korist izposojevalca, da lahko stvar brezplačno uporablja.

12. Res bi lahko nestrinjanje glede narave pogodbe (posodbena ali najemna pogodba) kazalo na nesporazum med strankama (15. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), in posledično na nesklenitev pogodbe, vendar pa je potrebno pri uveljavljanju resnične volje stranke in varovanju njenih interesov upoštevati načelo vestnosti in poštenja. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se bo lahko sklicevala na nesporazum le, če je objektivno mogoče upravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti (2). Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, ki poslujeta in na trgu nastopata z namenom pridobivanja dobička, je razumno pričakovati, da bosta z istim namenom vstopali tudi v medsebojne odnose in torej sklenili odplačno pogodbo. Dogovor o neodplačnem poslovanju med gospodarskimi subjekti je izjema, ki jo mora izkazati oseba, ki jo zatrjuje (v zadevnem primeru tožena stranka). V kolikor torej tožena stranka ob sklenitvi pogodbe ni ravnala z zadostno skrbnostjo, ni preverila relevantnih okoliščin posla, ob upoštevanju narave poslovanja med gospodarskimi subjekti, se na to kasneje ne more sklicevati.

13. Pri tem ne moti okoliščina, če pravdni stranki višine najemnine nista določili. Bistveno je upoštevati, da je bila ta določljiva. Tožeča stranka je imela za primer najema pripravljen cenik, v katerem je bila višina najemnine določena, tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala konkretnih navedb, da se s cenikom tožeče stranke ne bi mogla seznaniti. Tudi tožena stranka mora biti skrbna pri izpolnjevanju svojih obveznosti in ne le čakati, da jo druga stranka pozove na izpolnitev njene dolžnosti plačila najemnine (1. odstavek 6. člena OZ).

14. Nadalje je neutemeljeno pritožbeno opozarjanje na zmoten izračun najemnine za dneve najema ob nedeljah in praznikih. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je ob izkazanem obstoju najemne pogodbe tožena stranka nosila trditveno in dokazno breme svojega ugovora v zvezi s preveč zaračunanimi dnevi. Ker je razpolagala z vsemi zato potrebnimi podatki, bi morala pojasniti, za koliko dni je tožeča stranka napravila previsok izračun. Zgolj sklicevanje na skupno število obračunanih dni (133) ne zadostuje. Pri tem tudi ni mogoče sodišču očitati pomanjkljivega materialno procesnega vodstva, saj ni namen slednjega, da bi sodišče pozivalo stranke k dopolnitvi njihovih navedb, kadar bi že ob dolžni skrbnosti morale same vedeti, da so slednje pomembne za odločitev v zadevi. Ker je imela tožena stranka v postopku kvalificiranega pooblaščenca in se je sklicevala na koledar DO (glej II. tč ugovora z dne 04. 09. 2008), predložila je obračun dni (B8), razpolagala je tudi s koledarjem delovnih dni po delovnem koledarju tožeče stranke (A16), ni mogoče dolžnosti materialno procesnega vodstva razumeti tako široko, da bi sodišče moralo poseči v razpravno načelo postopka in toženo stranko posebej pozvati h konkretizaciji njenih navedb v zvezi z napačno obračunanimi dnevi.

15. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni zatrjevala nevračila določenih elementov ter da je sodišče prve stopnje v zvezi s tem preseglo trditveno podlago strank, se pritožbenemu sodišču izkažejo za nerazumljive. Sodišče prve stopnje je namreč tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (glej 3. odstavek tč. 10 obrazložitve sodbe), zato ni jasno, kaj želi tožena stranka z opozarjanjem na izostanek navedb v zvezi s slednjim doseči. 16. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe o zmotno zaračunanem najemu plohov 2,5m2 po računu št. 2080580 in neujemanju števila vtikačev. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke tudi v tem delu zavrnilo. Po računu št. 2080580 je tožeči stranki priznalo zgolj najemnino za 91 kosov navadnih spojnic in 11 kosov H-elementov, v preostalem (tudi glede zaračunanih H plohov in vtikačev) pa je zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Prav tako je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za najem vtikačev, v kolikor število slednjih presega število izposojenih vtikačev po reverzu z dne 10. 10. 2007 (70).

17. Skladno z navedenim pritožbeni razlogi po pritožbi tožene stranke niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in IV. točki izreka (353. člen ZPP).

O stroških:

18. Stranki s pritožbama nista uspeli, zato morata sami nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo tožene stranke ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili pa pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Tako tudi S. Ilovar Gradišar v Obligacijski zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str. 619. (2) Tako tudi V. Kranjc v Obligacijski zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 214.