Jedro

Čeprav je dolžnik pred vložitvijo predloga zadnje tri mesece prejemal dohodke, ki presegajo dohodkovni prag, je na podlagi ZSVarPre, ki določa, da se redni periodični dohodek prosilca ne upošteva, če je prosilec ostal brez rednega mesečnega dohodka, za presojo upravičenosti do taksne oprostitve bistvena okoliščina, da je navedeni vir dohodka prenehal.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Predlogu se ugodi in se dolžnika oprosti plačila sodnih taks“.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je dolžnik ostal brez vseh prihodkov, zato pretekli prihodki družine ne odražajo njenega pravega socialnega stanja. V tragičnem dogodku ... 3. 2021 je umrla mati mladoletne A. A. in žena dolžnika, zato njenega prihodka ni več, prav tako pa je dolžnik ostal brez službe in se trenutno nahaja v priporu. Dolžnik nima prihrankov niti drugega premoženja, iz katerega bi lahko poravnal sodno takso, poleg tega ima preživninsko obveznost do dveh otrok. Navaja še, da mu je bila z odločbo Bpp 000/2021 z dne 13. 4. 2021 odobrena brezplačna pravna pomoč.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki so za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1, Uradni list RS št. 37/08).

5. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS št. 96/04 s spremembami in dopolnitvami) v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnega minimalnega dohodka. V času izdaje sklepa je minimalni dohodek znašal 402,18 EUR (dvakratnik torej 804,36 EUR).

6. Res je dolžnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks prejel 2.609,57 EUR mesečnega neto dohodka, vendar pa pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovljenega dejstva, da je dolžniku 7. 3. 2021 delovno razmerje prenehalo. Čeprav je dolžnik pred vložitvijo predloga zadnje tri mesece prejemal dohodke, ki presegajo dohodkovni prag, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre, Uradni list RS št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13), ki določa, da se redni periodični dohodek prosilca ne upošteva, če je prosilec ostal brez rednega mesečnega dohodka, za presojo upravičenosti do taksne oprostitve bistvena okoliščina, da je navedeni vir dohodka prenehal. 7. Ker je bil dolžnik v času vložitve predloga brez rednega periodičnega dohodka oziroma brez zaposlitve, in ob ugotovitvi, da dolžnik ni lastnik premoženja, katerega vrednost presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR, ki po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje prosilca do brezplačne pravne pomoči, se njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks izkaže za utemeljenega.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu ugodilo in dolžnika oprostilo plačila sodnih taks (3. točka 365. člena ZPP).