Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek v zadevi prekine do pravnomočnosti odločitve o predlogu tožnika in njegovega pooblaščenca z dne 16. 7. 2014 za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka sklepa). S prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki določeni za pravdna dejanja (II. točka izreka sklepa).

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v celoti razveljavi in vrnitve v prejšnje stanje ne dopusti. Navaja, da je sodišče sprejelo sklep in odločilo, da se postopek v tej zadevi prekine do pravnomočnosti odločitve o predlogu tožnika in njegovega pooblaščenca za vrnitev v prejšnje stanje. Konkreten predlog za vrnitev v prejšnje stanje je pravno in dejansko reven, podprt pa je s potrdili o upravičeni odsotnosti z dela. Navaja, da sta obe zdravniški potrdili datirani z dne 15. 7. 2014, torej obe z naslednjim dnem po naroku. Ni jasno, če bi pravočasno opravičilo zanesljivo vodilo k preložitvi naroka, predlog za vrnitev v prejšnje stanja pa je pravna neznanka, s katero je šele potrebno uspeti. Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela še ne potrjuje resničnega dejanskega stanja. Dejansko stanje prav tako ne izhaja iz predloga. Iz navedenega je jasno sklepati, da sta pooblaščenec in tožnik na narok neupravičeno pozabila. Upravičena odsotnost iz naroka naj bi bila notificirana na predpisanem obrazcu, kar pa v konkretnem primeru ni.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je dne 14. 7. 2014, ko je opravilo narok za glavno obravnavo, ki se ga tožnik in pooblaščenec nista udeležila, obravnavanje zadeve zaključilo in sklenilo, da bo odločitev izdalo pisno. 16. 7. 2014 je prejelo predlog tožnika in njegovega pooblaščenca za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu. Odločitev o tem, da se postopek prekine do odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je torej na strani sodišča prve stopnje, saj 119. člen ZPP določa, da lahko sodišče v takem primeru do odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje prekine postopek. Ne glede na to, kakšni so dejanski razlogi za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kot to navaja pritožba v tej fazi postopka še ni jasno, ali bosta tožnik in pooblaščenec uspela s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Odločitev sodišča prve stopnje, da je smotrno, da se postopek prekine do odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je torej smiselna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.