Jedro

1. Tožnica, ki je prešla na delo k drugemu delodajalcu po sklepu tožene stranke, z nastopom dela pri drugem delodajalcu oz. s podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto natakarja ni s konkludentnimi dejanji izrazila svoje volje, da ji preneha delovno razmerje pri toženi stranki. Ni mogoče šteti, da je delavec soglašal s prenehanjem delovnega razmerja pri prvem delodajalcu zaradi prehoda k drugemu delodajalcu po 15. členu ZTPDR, če je ravnal v skladu s sklepom o prevzemu in sklenil delovno razmerje pri novem delodajalcu. Če delavec ne ravna v skladu s sklepom o prehodu k drugemu delodajalcu, mu namreč lahko preneha delovno razmerje zaradi odklonitve razporeditve pri novem delodajalcu. ZDR ne pozna prenehanja delovnega razmerja po volji delavca s konkludentnimi dejanji.

2. Določitev prehoda delavca na dan izdaje sklepa je nezakonita. V primeru prevzema delavcev po določbi 15. člena ZTPDR je delavec dolžan nastopiti delo pri novem delodajalcu po dokončnosti sklepa po prevzemu. Če toženec o ugovoru tožnice sploh ni odločil in sklep ni postal dokončen, je izvršitev nedokončnega sklepa nezakonita. Že iz tega razloga tožnici ni zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. V primeru t.i. molka organa mora sodišče upoštevati določbo 3. odstavka 24. člena ZDSS in samo odločiti o pravici, obveznosti oz. odgovornosti iz delovnega razmerja. Če sodišče ugotovi, da je prvostopenjski sklep zakonit, lahko šele pravnomočna sodba nadomesti dokončni sklep delodajalca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala razveljavitev sklepa tožene stranke s.p. A. G., z dne 30.6.1999 o prenehanju delovnega razmerja tožnici, ugotovitev, da ima tožnica pri tožencu enak status kot pred 30.6.1999 ter plačilo plače in drugih prejemkov po pogodbi o zaposlitvi z dne 12.1.1999 oz. razlike med plačo (ki bi jo prejemala pri toženi stranki) in prejemki, ki jih je oz. jih bo prejela od D. d.d. od 30.6.1999 dalje (1. odstavek izreka). Sklenilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (2. odstavek izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je kršilo postopek na račun tožnice kot šibkejše stranke v postopku in ocenilo dokaze v njeno škodo. Tožnica je prejela sklep, da je presežna delavka, vendar tega dokaza sodišče ni kvalitetno ocenilo, saj ni upoštevalo, da delodajalec še vedno ni prenehal opravljati gostinske dejavnosti. Po prejemu sklepa o prerazporeditvi v D. d.d. je tožnica prejela poziv na delo natakarja, na katerega se je odzvala in podpisala pogodbo o zaposlitvi, ki pa se od 1.7.1999 dalje ni izvajala, ker ni bilo dela, tožnica pa je bila poslana na dopust. Od 1.9.1999 dalje pa je bila tožnica razporejena na delovno mesto trgovskega manipulanta, pogodbe za prodajalko pa ni podpisala, ker za to delovno mesto ne izpolnjuje pogojev. Stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnica strinjala z razporeditvijo k drugemu delodajalcu, ker je podpisala pogodbo o zaposlitvi in ni izpodbijala sklepa o razporeditvi, je zmotno in je dokaz o brezpravnosti zaposlenih, ki jih delodajalci zavajajo z različnimi sklepi. Tožnica želi delati v gostinstvu kot natakarica, ne pa kot manipulant v trgovini, kjer kljub svojim letom s težavo naklada blago na visoke police v trgovini. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni oz. razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Tožeča stranka je že ob prehodu na delo od prejšnjega delodajalca D. d.d. Ljubljana k toženi stranki vložila tožbo in zahtevala, da se ugotovi, da je prehod nezakonit ter vztrajala pri zahtevku, da je še naprej v delovnem razmerju pri D. d.d. (zadeva opr. št. II Pd 21/99). V tej zadevi pa je tožbeni zahtevek postavljen v nasprotni smeri. Tožeča stranka očitno hoče še naprej delati izključno kot natakarica pri D. d.d. ali pri toženi stranki, ali pa doseči položaj trajno presežne delavke s pravicami na Zavodu za zaposlovanje. Tožnica delo prodajalke v D. d.d. dejansko opravlja, in le s pavšalnimi trditvami, da pogojev za to delovno mesto ne izpolnjuje, opravičuje dejstvo, da pogodbe o zaposlitvi ni podpisala.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) dolžno paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Prvostopenjsko sodišče je pri reševanju zadeve izhajalo iz nepravilnih materialnopravnih izhodišč. V razlogih sodbe niti ni navedlo, na katero pravno podlago se je oprlo pri odločanju o tožbenem zahtevku. Zato tudi ni ugotovilo vseh odločilnih okoliščin spora. Iz navedenih razlogov je sprejeta odločitev vsaj preuranjena in zato napačna.

V postopku pred prvostopenjskim sodiščem je bilo ugotovljeno, da tožnica v tem individualnem delovnem sporu izpodbija le sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 30.6.1999 (ki ji ga je tožena stranka poslala 16.7.1999), na podlagi katerega ji je istega dne prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Sklepa o vrnitvi na delo v D. d.d. oz. o razporeditvi na delovno mesto natakarja z dne 30.6.1999, ki ji je bil izdan sočasno s sklepom o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki s strani D. d.d., tožnica ni izpodbijala. S 1.7.1999 je nastopila delo pri prejšnjem delodajalcu D. d.d. ter podpisala pogodbo o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožnica z nastopom dela pri prejšnjem delodajalcu D. d.d. oz. s podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto natakarja s konkludentnimi dejanji izrazila svojo voljo, da ji preneha delovno razmerje pri toženi stranki A. G. s.p.. Iz navedenega razloga - ker je očitno štelo ravnanje tožnice za izjavo o prenehanju delovnega razmerja po lastni volji - je zavrnilo tožbeni zahtevek, ne da bi se opredelilo do vprašanja zakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 30.6.1999. Stališče prvostopenjskega sodišča je zmotno, na kar pravilno opozarja pritožba. Ni mogoče šteti, da je delavec soglašal s prenehanjem delovnega razmerja pri prvem delodajalcu zaradi prehoda k drugemu delodajalcu po 15. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90 - ZTPDR, ki se smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije), če je ravnal v skladu s sklepom o prevzemu in sklenil delovno razmerje pri novem delodajalcu. Če delavec ne ravna v skladu s sklepom o prehodu k drugemu delodajalcu, mu namreč lahko preneha delovno razmerje zaradi odklonitve razporeditve pri novem delodajalcu.

Iz sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 30.6.1999 izhaja, da gre za prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki zaradi ponovnega prevzema tožnice k prejšnjemu delodajalcu D. d.d., ki je posledica dejstva, da sta tožena stranka in D. d.d. zaradi prodaje poslovnih prostorov na R. sklenili sporazum o prekinitvi pogodbe o prevzemu delavcev (navedenega sporazuma v spisu ni), na podlagi katere je tožnica v letu 1998 prešla iz D. d.d. na delo natakarice k toženi stranki. Odklonitev razporeditve oz. prehoda k drugemu delodajalcu je po določbah 9. oz. 10. točke 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR) razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato ravnanja tožnice po prejemu sklepa o prenehanju delovnega razmerja in sklepa o vrnitvi na delo k D. d.d. ni mogoče šteti za izraz volje, da ji delovno razmerje pri toženi stranki preneha. ZDR tudi sicer ne pozna prenehanja delovnega razmerja po volji delavca s konkludentnimi dejanji - skladno z določbami 1. in 2. točke 1. odstavka 100. člena ZDR lahko delavcu preneha delovno razmerje le na podlagi njegove pisne izjave, da želi, da mu delovno razmerje preneha, ali če se z delodajalcem pisno sporazume o prenehanju delovnega razmerja. Delavec ima v skladu z 80. in 81. členom ZTPDR pravico uveljavljati sodno varstvo, če meni, da je sklep o prenehanju k drugemu delodajalcu nezakonit, čeprav ravna v skladu s sklepom in sklene delovno razmerje pri drugem delodajalcu (iz bojazni pred sankcijami iz 9. oz. 10. točke 1. odstavka 100. člena ZDR), oz. podpiše pogodbo o zaposlitvi ter ne vloži ugovora zoper sklep o razporeditvi pri novem delodajalcu.

V primeru prevzema delavcev po določbi 15. člena ZTPDR je delavec dolžan nastopiti delo pri novem delodajalcu po dokončnosti sklepa o prevzemu oz. prehodu. V obravnavanem primeru je bil datum prehoda določen nezakonito (na dan izdaje sklepa). Poleg tega pa toženec o ugovoru tožnice sploh ni odločil in sklep ni postal dokončen, izvršitev nedokončnega sklepa pa ni zakonita. Že iz tega razloga tožnici dne 30.6.1999 ni zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. V primeru t.i. molka organa mora sodišče upoštevati določbo 3. odstavka 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94 - ZDSS) in samo odločiti o pravici, obveznosti oz. odgovornosti iz delovnega razmerja. Če sodišče ugotovi, da je prvostopenjski sklep zakonit, lahko šele pravnomočna sodba nadomesti dokončni sklep delodajalca.

Uveljavljani pritožbeni razlogi so torej podani, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku naj prvostopenjsko sodišče obravnava vsa sporna vprašanja, na katera opozarja pritožbeno sodišče v tem sklepu. Pri odločanju o tožbenem zahtevku naj upošteva zgoraj navedena pravna stališča ter dopolni dokazni postopek. Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa, ki naj bi bil izdan v skladu z določbo 15. člena ZTPDR, je med drugim potrebno preveriti tudi, na kakšni podlagi je bil izdan (v spisu ni sporazuma o preklicu pogodbe o prevzemu, na katerega se sklep sklicuje).

V skladu z določbo 23. člena ZDSS delavec, ki uveljavlja sodno varstvo zoper dokončne odločitve delodajalca glede njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti, ni dolžan postaviti določenega zahtevka, če pa ga postavi, sodišče nanj ni vezano. Kljub tej določbi pritožbeno sodišče pripominja, da tožbeni zahtevek v tožbi ni jasno in določno oblikovan. To velja zlasti za del zahtevka pod 1. točko (tj. zahtevek za ugotovitev, da "ima tožnica pri tožencu enak status kot pred 30.6.1999"), pa tudi za denarni zahtevek (2. točka). Zato bo v nadaljnjem postopku morala tožnica, ki jo zastopa pooblaščenec - odvetnik, tožbeni zahtevek ustrezno popraviti.