Jedro

Tožečo stranko je zavezoval rok, v katerem je morala realizirati samozaposlitev, na kar je bila opozorjena tudi že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivno vzpodbujanje samozaposlovanja za dodelitev subvencije.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bila vloga tožeče stranke za subvencijo za samozaposlitev zavržena iz razloga, ker samozaposlitev ni bila realizirana v roku 40 dni po zaključku delavnice. Organ prve stopnje se sklicuje na 36. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in na njegovi podlagi izdan katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja 2013, kjer je glede programa vzpodbujanja zaposlovanja za dodelitev subvencije za samozaposlitev kot merilo upravičenosti med drugim določeno, da mora upravičenec samozaposlitev realizirati najkasneje v 40 dneh po zaključku delavnice. Na navedeno obveznost je bila tožeča stranka opozorjena na podlagi 48. člena ZUTD ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je podlaga za vključitev v aktivnost vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije. Glede na navedene pravne podlage in ugotovitev, da je bila samozaposlitev realizirana 10. 12. 2013, tožeča stranka pa je delavnico zaključila 29. 10. 2013, upravni organ ugotavlja, da je bila samozaposlitev realizirana po preteku predpisane 40-dnevnega roka, zato je bilo potrebno subvencijo za samozaposlitev zavreči. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s svojo odločbo št. 11008-50/2014/2 z dne 17. 6. 2014. Povzema določbe ZUTD, kjer je v 36. členu določeno, da so podlage za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) Smernice za izvajanje ukrepov APZ, Načrt za izvajanje ukrepov APZ in Katalog ukrepov APZ. V katalogu ukrepov APZ za leto 2013 pa v zvezi s subvencijo za samozaposlitev določa, da je upravičenost do subvencije za samozaposlitev pogojena s podpisanim zaposlitvenim načrtom, popolno vlogo, ki jo mora udeleženec programa pomoči pri samozaposlitvi oddati najkasneje v osmih dneh po realizirani samozaposlitvi ter da mora biti samozaposlitev realizirana na območju Republike Slovenije najkasneje v 40-dneh po zaključku delavnice. Ugotavlja, da je tožeča stranka dne 29. 10. 2013 uspešno opravila delavnico „Priprava na samozaposlitev“, iz izpisa Poslovnega registra Slovenije pa je razvidno, da je bila dne 10. 12. 2013 tožeča stranka vpisana pri registrskem organu kot samostojni podjetnik posameznik z dejavnostjo „preprosta fizična dela in druge storitvene dejavnosti“. Kot neutemeljen je zavrnila pritožbeni ugovor, da je do zamude pri realizaciji samozaposlitve prišlo zaradi odpreme pošiljke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki je tožeči stranki posredoval dopolnilno mnenje invalidske komisije v zvezi z možnostjo tožeče stranke za opravljanje predlaganega dela „izvajanje preprostih fizičnih del“. Organ druge stopnje ugotavlja, da je bilo dopolnilno mnenje invalidske komisije izdano dne 4. 12. 2013, iz odgovora Pošte Slovenije z dne 2. 1. 2014 pa je razvidno, da naj bi vse prispele pošiljke dostavili na dan prispetja na pošto. Iz dopisa je še razvidno, da se podatki o sprejemu, prenosu in dostavi navadnih pošiljk ne evidentirajo. Ne glede na to, kdaj je tožeča stranka prejela pismo oziroma mnenje invalidske komisije, bi morala upoštevati 40-dnevni rok in se v roku 40 dni po zaključku delavnice samozaposliti. Mnenje invalidske komisije namreč ni pogoj za realizacijo samozaposlitve in je odločilno le za zavarovalni čas, za katerega se tožeča stranka kot samozaposlena oseba zavaruje.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore glede tega, da je dopolnilno mnenje invalidske komisije prejela prepozno, zato meni, da je napako zagrešil ZPIZ, ker poštne pošiljke tožeči stranki ni dostavila pravočasno in zato z dejavnostjo samozaposlitve ni mogla pričeti do 8. 12. 2013. Ker sta tako organ prve kot druge stopnje napačno ugotovila dejansko stanje, sta s tem tudi zmotno uporabila materialno pravo, zato je izpodbijana odločitev nezakonita. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, se je tožeča stranka kot brezposelna oseba vključila v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in sicer v ukrep vzpodbujanja samozaposlovanja (5. alinea 29. člena ZUTD). V skladu s 36. členom ZUTD pravne podlage za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) predstavljajo Smernice za izvajanje ukrepov APZ, Načrt za izvajanje ukrepov APZ in Katalog ukrepov APZ (prvi odstavek). Smernice za izvajanje ukrepov APZ so strateški dokument, ki ga Vlada RS po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji sprejme za plansko obdobje na podlagi programa državnih razvojnih prioritet in investicij in drugih strateških dokumentov v Republiki Sloveniji (drugi odstavek), Načrt za izvajanje ukrepov APZ je izvedbeni dokument, pripravljen na podlagi Smernic APZ za proračunsko obdobje (tretji odstavek), Katalog ukrepov APZ pa je izvedbeni dokument Načrta APZ in ga pripravi ministrstvo pristojno za delo, ter objavi na svoji spletni strani (četrti odstavek). V Katalogu ukrepov APZ z dne 12. 3. 2014 je kot ukrep št. 5 določeno vzpodbujanje samozaposlovanja, ki se izvaja v obliki subvencije za samozaposlitev. Upravičenec do subvencije za samozaposlitev pa je poslovni subjekt, ki ga je ustanovila brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve v primeru, da je bil poslovni subjekt registriran po podpisu zaposlitvenega načrta in po zaključku delavnice ter da se je ustanovitelj v njem zaposlil kot direktor ali solastnik, kot samostojni podjetnik posameznik ali kot oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost na podlagi odločbe pristojnega organa oziroma vpisa v registre samostojnih dejavnosti. Za upravičenost do subvencije za samozaposlitev pa morajo biti izpolnjena naslednja merila: - podpisan zaposlitveni načrt in uspešno zaključen program pomoči pri samozaposlitvi; - popolna vloga, ki jo morajo udeleženci vložiti oziroma oddati najkasneje v osmih dneh po realizirani samozaposlitvi; - samozaposlitev mora biti realizirana na območju Republike Slovenije najkasneje v 40 dneh po zaključku delavnice, vendar ne kasneje kot dne 13. 12. 2013. V obravnavanem primeru iz podatkov predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila tožeča stranka vključena v program vzpodbujanja samozaposlovanja, da je dne 29. 10. 2013 zaključila delavnico „Priprava na samozaposlitev“, da je samozaposlitev realizirana dne 10. 12. 2013 in da je vlogo za dodelitev subvencije za samozaposlitev vložila dne 11. 12. 2013. Glede na navedeno zato sodišče nima pomislekov v izpodbijano odločitev, s katero je bila vloga tožeče stranke zavržena iz razloga, ker samozaposlitev ni bila realizirana do 8. 12., torej v roku 40 dni po zaključku delavnice. Sodišče zato kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da je do zamude prišlo iz razlogov, ki niso na strani tožeče stranke, zlasti glede na podatke predloženih upravnih spisov iz katerih izhaja, da je tožeča stranka na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovana po zavarovalni podlagi 005 kot samostojni podjetnik posameznik za 40 urni zavarovalni čas. Sodišče soglaša s stališčem organa druge stopnje, da se dodatno mnenje, ki naj bi bilo po navedbah tožeče stranke poslano prepozno in ki ga tožeča stranka navaja kot razlog za zamudo pri realizaciji samozaposlitve, namreč nanaša samo na mnenje, da je tožeča stranka za predlagano delo izvajanje preprostih fizičnih del zmožna v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno. Sodišče tudi nima pomislekov v odgovor, ki ga je predložila Pošta Slovenije, da so pošiljke, ki so prispele na dan prispetja, dostavili še isti dan. Ker pa navedeno mnenje ni bilo poslano priporočeno, teh navadnih pošiljk pa pošta ne evidentira, sodišče tudi na podlagi datuma dopolnilnega izvedeniškega mnenja (4. 12. 2013), trditve tožeče stranke, da je bilo pismo dostavljeno v roku 7 dni po oddaji, šteje za povsem pavšalne in nedokazane. Kot je bilo že navedeno, je bila tožeča stranka na rok, v katerem mora realizirati samozaposlitev, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivno vzpodbujanje samozaposlovanja za dodelitev subvencije. Opozorilo, v kakšnem roku mora realizirati samozaposlitev in kakšne so pravne posledice v primeru zamude tega roka, pa prav tako izhaja iz vloge za subvencijo za samozaposlitev. Ne glede na to, kdaj je tožeča stranka prejela pismo oziroma mnenje invalidske komisije, bi morala upoštevati 40-dnevni rok in se v roku 40 dni po zaključku delavnice samozaposliti.

Glede na vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.