Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bila tožnikova tožba tudi po tem, ko jo je na podlagi poziva sodišča prve stopnje popravil oziroma dopolnil, neprimerna za obravnavanje, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 11. 1. 2012 in spremembo tožbe z dne 23. 1. 2012 zavrglo (I. točka izreka) ter postopek v zvezi z izdajo začasne odredbe z dne 23. 1. 2012 ustavilo (II. točka izreka).
Zoper sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožnik. Iz pritožbe izhaja, da se s sklepom ne strinja in predlaga, da ga sodišče zavrže. Navaja, da tožba ni bila mišljena kot individualni delovni spor, ampak kot ugotovitvena tožba z izraženim zaposlitvenim interesom v projektnem delu. Sklep sodišča prve stopnje zavrača kot protiustaven, saj meni, da ima vsak državljan Republike Slovenije pravico vedeti, ali je bil oziroma ali je lahko prikrajšan za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Sklep sodišča prve stopnje v bistvu dokazuje, da delodajalcu ni potrebno omogočiti vpogleda v zbrane podatke kandidata za delovno mesto in da ta kandidat nima pravice vedeti ali je prikrajšan za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP tožbo z dne 11. 1. 2012 in spremembo tožbe z dne 23. 1. 2012 zavrglo, saj je tožnik ni popravil in dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo. Tožnik namreč z vlogo z dne 23. 1. 2012 (ki jo je poimenoval sprememba – dopolnitev) ni sledil navodilom sodišča v sklepu z dne 16. 1. 2012, zaradi česar je bila njegova tožba z dne 11. 1. 2012 še naprej neprimerna za obravnavanje. Tožnik tudi ni sledil navodilom sodišča v sklepu z dne 17. 2. 2012, saj iz njegove naslednje vloge z dne 27. 2. 2012 (ki jo je poimenoval „popravek in dopolnitev vloge I Pd 42/2002“) izhaja, da je tudi njegova spremenjena tožba z dne 23. 1. 2012 še naprej neprimerna za obravnavanje. Zato jo je na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo. Ker je tožnik z vlogo z dne 27. 2. 2012 izrecno umaknil predlog za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi drugega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 91/98 in nadaljnji) ustavilo postopek v zvezi z predlogom za izdajo začasne odredbe z dne 23. 1. 2012. Glede na obrazloženo so neutemeljene pritožbene navedbe tožnika, da sodišče prve stopnje o zadevi sploh ni odločalo po vsebini. Pritožbeno sodišče je tako na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožnik ni priglasil.