Jedro

Prvo sodišče je podalo prepričljivo obrazložitev svoje ugotovitve, da v objektu gospodinjski odpadki ne nastajajo, da ne gre za počitniški objekt, prav tako pa tudi ni podlage za obračun odpadkov iz dejavnosti, saj v objektu z zatrjevano dejavnostjo hrambe vina ne nastajajo odpadki, ki bi jih bilo mogoče – vsaj smiselno – uvrstiti kot odpadke iz industrijske, obrtne ali storitvene dejavnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 187815/2012 z dne 6. 12. 2012 v 1. in 3. točki izreka ter zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo povračilo toženkinih pravdnih stroškov v višini 40,00 EUR, v roku 8 dni.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Opozarja, da toženka njenim navedbam v drugi pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2015 ni ugovarjala in se do njih ni opredelila. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, sodišče pa je zagrešilo tudi kršitev pravil postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaključek sodišča, da v objektu toženke ne nastajajo komunalni odpadki in da stavba ni vir odpadkov oz. da se v objektu ne izvaja dejavnost, pri kateri bi nastajali komunalni odpadki, predstavlja odločilno dejstvo, glede katerega pa je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med trditvami toženke. Toženka je sama navajala, da se na njeni nepremičnini proizvajajo odpadki, ki pa se reciklirajo na nepremičnini. Na nepremičnini, kjer je objekt, je posajena trta, ki jo toženka obdeluje, kar pomeni, da odpadki dejansko nastajajo. Ne gre pa le za odpadke, ki se reciklirajo, temveč nastajajo tudi drugi odpadki, povezani z obdelovanjem trte in njeno nadaljnjo obdelavo. Le-te je v smislu določb odloka o izvajanju javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju občine X (v nadaljevanju: odlok) mogoče šteti za odpadke. Sodišče prve stopnje si napačno razlaga določbe odloka. Razlaga sodišča, kaj je komunalni odpadek, je preozka. Na zemljišču toženke je zidanica, kar pomeni, da se na nepremičnini izvaja dejavnost (vinogradništvo), pri kateri nastajajo komunalni odpadki. To vodi k zaključku izpolnjenosti predpogoja za tožničino izvajanje gospodarske javne službe in zaračunavanje storitev. Predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, vključno s stroškovno posledico. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki pa nanjo ni podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Prvo sodišče je ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva in na podlagi izvedenega dokaznega postopka sprejelo pravilen zaključek o neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Izpostavljeni pritožbeni očitek o kršitvah pravil postopka – 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP – ni utemeljen. Pritožba meni, da obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med trditvami toženke, s čimer naj bi bila kršena pravila postopka. To pa ne drži. Pritožbena navedba o toženkinem priznanju proizvajanja odpadkov je vzeta in konteksta. Toženka je tako v ugovoru kot v pripravljalni vlogi poudarila, da je na parceli posajena trta in da se odpadki ne proizvajajo, saj se vse reciklira na parceli sami. Tudi v nadaljevanju je izpostavila, da smeti ne proizvaja; to pa je ponovila tudi v prvi pripravljalni vlogi. Tako ne drži pritožbeni očitek o toženkinem priznanju proizvajanja odpadkov.

7. Nadaljnje pritožbeno razlogovanje, da na parceli nastajajo tudi drugi odpadki, povezani z obdelovanjem trte in njeno nadaljnjo obdelavo, ki jih je v smislu določb odloka mogoče šteti za odpadke, pa nima podlage v toženkinih navedbah, niti ni tožnica navedenih dejstev izkazala. Takšna pritožbena zatrjevanja merijo v smeri zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa predstavlja nedopusten pritožbeni razlog, s katerim tožnica ne more uspeti.

8. Pritožnica ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča o odsotnosti pogojev za nastanek obveznosti plačevanja nadomestila za ravnanje z odpadki. Zatrjevana zmotna razlaga določb odloka je neutemeljena. Prvo sodišče je podalo prepričljivo obrazložitev svoje ugotovitve, 1) da v objektu gospodinjski odpadki ne nastajajo, 2) da ne gre za počitniški objekt, 3) prav tako pa tudi ni podlage za obračun odpadkov iz dejavnosti, saj v objektu z zatrjevano dejavnostjo hrambe vina ne nastajajo odpadki, ki bi jih bilo mogoče – vsaj smiselno – uvrstiti kot odpadke iz industrijske, obrtne ali storitvene dejavnosti.

9. Razlaga sodišča o tem, kaj pravzaprav je komunalni odpadek, je logična in življenjsko prepričljiva ter predstavlja realno konkretizacijo definicije iz podzakonskega akta. Sicer pa pritožba vsebinsko v pretežni meri izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa je, kot je bilo že zgoraj opozorjeno, nedopusten pritožbeni razlog.

10. Glede na vse zgoraj obrazloženo pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora, skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, paziti po uradni dolžnosti, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (165. člen ZPP v povezavi z določbo 154. člena istega zakona).