Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na območju vsake OVK je bila nameščena vsaj ena glasovalna naprava, na kateri so lahko glasovali invalidi, kar pomeni, da jim je bilo omogočeno tajno glasovanje na primernem volišču in na posebej določenih voliščih tudi z glasovalnimi napravami. DVK je že pred glasovanjem določila in javno objavila volišča, na katerih bo glasovalna naprava nameščena, tako da ustavno zagotovljena volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS tožnikoma ni bila kršena.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Dne 31. 12. 2012 sta tožnika, ki sta invalidni osebi (prvi tožnik je slepa oseba, druga tožnica ima mišično distrofijo in se lahko giblje samo z invalidskim vozičkom), vložila tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožbo vlagata zaradi kršitve človekovih pravic, in sicer zaradi kršitve pravice do nediskriminatornega obravnavanja (14. člen Ustave RS in 14. člen EKČP), volilne pravice (43. člena Ustave RS in tretji odstavek prvega protokola EKČP), pravice do osebnega in človekovega dostojanstva (34. člen Ustave RS in 1. člen Ustave RS in EKČP) in zaradi kršitev pravic, zagotovljenih s Konvencijo o pravicah invalidov (predvsem 2., 5., 9., 21. in 29. člen). Kršitev volilne pravice predstavlja ureditev, po kateri je najbližje volišče, kjer lahko tajno glasujeta, tako oddaljeno od doma volivcev, da jima ne omogoča dejanskega izvrševanja pravice glasovanja. Sklicujeta se na določbe ustavnih, zakonskih ter mednarodnih predpisov. V zvezi z 79.a členom Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), navajata sklep Ustavnega sodišča U-I-25/2010 in odločbo U-I-146/07 z dne 25. 11. 2008. Opisujeta kršitve njune volilne pravice, ki jima je bila storjena že z glasovanjem z referendumom o Družinskem zakoniku dne 25. 3. 2012, potek tega glasovanja in nepravilnosti, ki so bile izvršene, ker jima ni bilo omogočeno tajno glasovanje z glasovalnim strojem. Podobno je bilo pred predsedniškimi volitvami leta 2012, ko je Državna volilna komisija (DVK) zavrnila predlog, s katerimi ne bi prišlo do diskriminacije invalidov in je sprejela sklep, da se z napravami opremi le 30 volišč in to tistih, ki jih je ta komisija sama vnaprej določila.
2. Prvi tožnik prebiva v kraju A., v 5. volilnem okraju 5. enote, želel je glasovati z napravo na svojem volišču v kraju A., ki je prostorsko primerno urejeno. Toženi stranki sta njegovo prošnjo zavrnili. V prvem krogu je moral nekoga poiskati, da ga je peljal z avtomobilom v oddaljeno volišče in tam je lahko glasoval z napravo. Pred drugim krogom je obe toženi stranki ponovno prosil, da mu uredita, da bo lahko glasoval tajno in samostojno z napravo na volišču v A. Toženi stranki sta predlog zavrnili. Ker si ni mogel urediti prevoza, in ker njegovo volišče ni bilo ustrezno opremljeno, ni mogel tajno glasovati in s tem je prišlo do kršitve njegove pravice do tajnega glasovanja. Edino volišče v okraju, ki je bilo opremljeno s pripomočkom, je od njegovega doma oddaljeno 6 km, torej 12 km v obe smeri. Avtobusne povezave ob nedeljah ni, voziti tožnik kot slepa oseba ne more. Ob hitri hoji s hitrostjo 4 km/h, je mogoče 12 km prehoditi v 3 urah. Slepa oseba, če drži drugo osebo pod roko, lahko hodi z največjo hitrostjo 3 km/h, brez druge osebe pa s palico lahko hodi po 2 km/h, kar pomeni 6 ur hoje. Ker je cesta brez pločnika, slep človek tam ne more hoditi. Lahko gre do svojega domačega volišča, ker pa mu toženi stranki nista hoteli organizirati pripomočka za glasovanje, sta s tem kršili njegovo pravico do tajnega glasovanja. Ker je bil njegov zahtevek, da bi glasoval v svojem kraju zavrnjen, je glasoval na edini možen način, to je preko druge osebe. S tem mu je bila kršena pravica, da glasuje tajno. V podobnem primeru v lanskem letu, prvi tožnik s tožbo ni uspel, postopek je trenutno pred Ustavnim sodiščem (Up-991/12) in še ni končan.
3. Druga tožnica prebiva v kraju B., v 9. volilnem okraju 8. enote, v katerem je Okrajna volilna komisija določila invalidom dostopnih nekaj volišč. Upravni organi so sprejeli odločitev, da nobeno od teh volišč ne bo opremljeno s glasovalnim pripomočkom za invalide. Za drugo tožnico je edino volišče, na katerem lahko izvrši pravico do osebnega in tajnega glasovanja, volišče z glasovalnim strojem. Rok ne more uporabljati tako, da bi sama lahko glasovala z običajno papirnato glasovnico. Pri njej je bila kršena volilna pravica tajnega glasovanja, ker ji zaradi velike oddaljenosti od takšnega volišča, ki ima glasovalno napravo (41,2 km na eno stran), glasovanje ni bilo omogočeno. Diskriminacijo na podlagi invalidnosti predstavlja ureditev, po kateri je razdalja do najbližjega volišča, na katerem lahko tajno glasuje, za invalide nesorazmerno daljša, kot za druge volivce.
4. Tožnika ne zatrjujeta, da nista mogla oddati glasu, ampak da nista mogla tajno glasovati. Ni dovolj, da država tožnikoma zagotovi možnost glasovanja, temveč mora biti dana tudi možnost tajnega glasovanja, kar ji nalagajo členi 43 Ustave, tretji odstavek 1. protokola EKČP in 29. člen Mednarodne konvencije o pravicah invalidov. Prvotožniku se morajo sodna pisanja vročiti v Braillovi pisavi. Tožnika postavljata tožbeni zahtevek, sklicujoč se na določbe tretjega odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagata, da sodišče; ugotovi, da sta toženi stranki kršili volilno pravico s tem, ko sta organizirali glasovanje tako, da je najbližje volišče, kjer sta tožnika lahko tajno glasovala, tako oddaljeno od doma volivca, da tožnikoma ne omogoča dejanskega izvrševanja pravice glasovanja in tajnega glasovanja; ugotovi, da sta toženi stranki kršili človekove pravice tožnikov iz 14. člena (pravico do nediskriminatornega obravnavanja), iz 22. (enako varstvo pravic) in iz 43. člena (enaka volilna pravica) s tem, ko je bila razdalja do najbližjega volišča, na katerem sta tožnika lahko izvršila svojo pravico, nesorazmerno daljša kot za druge volivce iz istega kraja; ugotovi, da je prva tožena stranka s tem, ko je že 25 dni pred dnevom glasovanja določila lokacije volišč za 30 strojev, ni pa omogočila, da se glasovanje z ostalimi stroji omogoči na voliščih, za katera so volivci, ki lahko glasujejo tajno le z glasovnim strojem, na podlagi 79.a člena ZVDZ sporočili, da na njih želijo glasovati z glasovalnim strojem, tožnikoma kršila pravice iz 14., 22. in 43. člena Ustave in 4. in 5. in 29. člena MKPI; odpravi kršitve človekovih pravic tako, da naloži toženima strankama, da morata v bodoče volivcem, ki ne morejo tajno glasovati z običajno glasovnico, omogočiti izvrševanje volilne pravice, na podlagi sporočila iz 79.a, na najbližjem invalidom dostopnem volišču. odpravi nadaljnje kršitve volilne pravice s tem, da toženima strankama naloži, da v bodoče pri vseh volitvah in referendumih omogočita glasovanje z glasovalnim strojem vsakemu volivcu, ki najkasneje tri dni pred glasovanjem na podlagi 79.a člena ZVDZ sporoči, da želi na invalidom dostopnem volišču, glasovati z glasovalnim strojem. Predlagata tudi, da ju sodišče oprosti plačila sodnih taks, in da odloči v povrnitvi stroškov postopka.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da sta obe toženi stranki tožnikoma zagotovili izvrševanje njune volilne pravice na način, ki ga ureja veljavna zakonodaja (79. in 79.a člen ZVDZ). Če bi tožnika izkoristila možnosti, ki sta jih imela na razpolaga, bi bila obema omogočeno tudi tajno glasovanje. Nosilni razlog sicer obširne tožbe je, da veljavna zakonodaja tožnikoma omogoča določitev volišča, na katerem se mora namestiti glasovalna naprava. Glede na določbe prvega odstavka 79.a člena ZVDZ, katerih ustavnost je že preizkusilo Ustavno sodišče, pa temu ni tako. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
6. Tožba ni utemeljena.
7. V obravnavanem primeru so sporne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, to je pravica do nediskriminatornega obravnavanja (14. člen Ustave RS in 14. člen EKČP), volilne pravice (63. člen Ustave RS in tretji odstavek prvega protokola EKČP), pravice do osebnega in človekovega dostojanstva (34. člen Ustave RS in 1. člen Ustave RS in EKČP) ter kršitve pravic zagotovljenih s Konvencijo o pravicah invalidov, predvsem 2., 5., 9., 21. in 29. člen. Tožnikoma naj bi bile človekove pravice kršene s tem, da zaradi oddaljenosti od volišča, kjer bi lahko z namestitvijo glasovalne naprave tajno glasovala, tega nista mogla narediti. Prav tako jima niso bili vrnjeni potni stroški do volišča z glasovalno napravo.
8. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru sta 79. člen in 79.a člen ZVDZ. 79. člen določa, če volivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v tem zakonu, ima pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik. 79.a člen ZVDZ določa v prvem odstavku, da okrajna volilna komisija (OVK) za območje okraja določi najmanj eno volišče, ki je dostopno invalidom. Volivci, ki želijo glasovati na tem volišču, morajo to svojo namero sporočiti OVK najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja. Na tem volišču lahko volilna komisija omogoči glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in glasovalnimi stroji. Ustavno sodišče RS, je v odločbi št. U-I-25/10, na katero se sklicujeta tožnika, v obrazložitvi v zvezi z zavrnitvijo pobude za začetek postopka, za oceno ustavnosti, med drugim navedlo, da je z uveljavitvijo 79.a člena ZVDZ zakonodajalec upošteval potrebo po pozitivni diskriminaciji in za invalide določil možnost drugačnega načina uresničevanja volilne pravice (drugi odstavek 15. člena Ustave), kot velja za druge volivce. Zakon določa, da mora biti na območju volilnega okraja najmanj eno takšno volišče. Zakonska zahteva, da morajo invalidi, kadar jim okoliščine invalidnosti ne dopuščajo glasovanja na domačem volišču ali kadar želijo glasovati sami na volišču (79.a člen ZVDZ), to vnaprej sporočiti volilni komisiji, ni nerazumna. Glede na navedeno razlago so tudi očitki pobudnikov glede postopkov navprejšnje prijave, ko želijo glasovati na voliščih, ki za njih hkrati tudi ni domače volišče, neutemeljeni.
9. Varovanje človekovih pravic je zagotovljeno z določbo 79. člena ZVDZ, ki določa, da se osebam, ki so pri opravljanju glasovanja zaradi osebnih okoliščin gibalno ali kako drugače ovirane, omogoča glasovanje s pomočjo druge osebe, kar je sicer odstopanje od tajnosti glasovanja, ki ga določa 29. člen Konvencije o pravicah invalidov. Nadaljnje varovanje človekovih pravic (tudi pravica do tajnosti glasovanja), izhaja iz zgoraj navedene določbe 79.a člena ZVDZ in Ustavne odločbe, iz katere nedvomno izhaja potrditev, po kateri morajo DVK in OVK invalidom zagotoviti primerno glasovanje tudi s primerno volilno napravo na vsaj enem od volišč na območju OVK, pri čemer pa je v prvem odstavku 79.a člena ZVDZ določena tudi obveznost volivca, da svojo namero sporoči OVK najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja. Med strankami postopka ni sporno, da je bila na območju vsake OVK nameščena vsaj ena glasovalna naprava, na kateri so lahko glasovali invalidi in volivci, kar pomeni, da jim je bilo tudi omogočeno tajno glasovanje na primernem volišču in na posebej določenih voliščih tudi z glasovalnimi napravami. Vrhovno sodišče RS je že v sodbi I Up 35/2011 z dne 5. 5. 2011 navedlo, da z določitvijo takšnega volišča, volilna komisija omogoča invalidom, da glasujejo na voliščih, ki je za njih prilagojeno, ne omejuje pa jim glasovanja le na to volišče. Zakon namreč omogoča vsem volilnim upravičencem, torej tudi osebam, ki so pri opravljanju glasovanja gibalno ali kako drugače ovirani, poleg možnosti, da glasujejo osebno na volišču, na katerem so vpisani v volilni imenik (71. člen ZVDZ), tudi druge možnosti oddaje glasu na volitvah, med drugim, ob upoštevanju okoliščin določenega primera, tudi možnosti, da pripeljejo s seboj osebo, ki jim pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico (79. člen ZVDZ) ali da glasuje pred volilnim odborom na svojem domu (81. člen ZZV).
10. Nesporno med strankami je, da je DVK že pred glasovanjem določila in javno objavila volišča, na katerih bo glasovalna naprava nameščena, tako da ustavno zagotovljena volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave tožnikoma ni bila kršena. Prav tako niso bile kršene pravice, ki izhajajo iz enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), ki določa da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine (enako 14. člen EKČP), kot tudi ne pravica do osebnega in človekovega dostojanstva po določbi 34. člena Ustave RS in 1. člena Ustave RS in EKČP. Tudi Konvencija o pravicah invalidov v členih 2., 5., 9., 21. in 29. določa pravice invalidov, vendar pa z obravnavanim ravnanjem in določitvijo 30 volišč, ki so bila enakomerno porazporejena z glasovalnimi napravami, po presoji sodišča nobena izmed teh določb ni bila kršena. Glede na to, da tožnika v spornem primeru ne prerekata dejstva, da jima ni bilo omogočeno tajno glasovanje (druga tožnica niti ni vložila zahtevka za izvrševanje volilne pravice z glasovalno napravo, kot to določa prvi odstavek 79.a člen ZVDZ), čeprav ne na njunih „domačih“ voliščih in je po presoji sodišča tožena stranka izvajala volilna opravila na način predviden z zakonom, so neutemeljeni vsi nadaljnji tožbeni ugovori, ki se nanašajo na poravnavo stroškov prevoza, majhno število glasovalnih naprav, da je treba v bodoče vsem invalidnim volivcem zagotoviti pravico do glasovanja z glasovalnim strojem na najbližjem volišču, da so jim že bile kršene pravice do tajnega glasovanja na referendumu o družinskem zakoniku, in še na druge kršitve pravic vseh invalidov, ker ti ugovori nimajo pravne podlage in zato na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.
11. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da z odločitvami ni bilo poseženo v ustavne pravice obeh tožnikov in so vsi tožbeni zahtevki neutemeljeni (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).
12. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožnikov za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.