Jedro

Razveza zakonske zveze ni nujno pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema. V primerih, ko zakonec že vloži tožbo za razvezo zakonske zveze, kar kaže na nevzdržnost zakonske zveze (vsaj za tega zakonca), ni videti razumnega razloga, zakaj bi moral s tožbo za vrnitev darila čakati vse do pravnomočnosti odločbe o razvezi zakonske zveze. Posledica zahteve za razvezo zakonske zveze je izdaja odločbe o razvezi, nevzdržnost zakonske zveze pa ni več predmet kakšnega zahtevnega dokaznega postopka.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Postopek pred sodiščem prve stopnje in odločitvi sodišč prve in druge stopnje**

1. Tožnica je 5. 10 2018 vložila tožbo za vrnitev darila na podlagi 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

2. Sodišče prve stopnje je menilo, da je tožba nesklepčna, ker tožnica v njej ni navedla, ali je bila zakonska zveza med pravdnima strankama razvezana in kdaj je odločba o razvezi postala pravnomočna. Zato je tožnico pozvalo, naj s temi navedbami odpravi nesklepčnost tožbe.

3. Tožnica je z vlogo, poimenovano dopolnitev tožbe, 5. 4. 2019 sporočila, da je tožbo za razvezo vložila 18. 5. 2018 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, postopek pa še teče. Zaradi varstva, vzgoje, preživljanja in stikov otrok je bil imenovan izvedenec klinične psihologije, po pridobitvi njegovega mnenja pa bo imenovan še izvedenec psihiater. Zakonska zveza tako očitno še ne bo kmalu razvezana, je pa zaprosila sodišče, naj jo razveže ne glede na to, da o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih otrok ne bo odločeno istočasno. Pravdni stranki že od januarja 2018 ne živita več skupaj in je razveza neizbežna. V nadaljevanju je podrobneje pojasnila odnose med pravdnima strankama, ki naj bi se začeli krhati že v letu 2011, in stanje podarjenih nepremičnin (gre za ½ solastniški delež dveh parcel s stanovanjsko hišo), ki je zaradi zanemarjenosti vedno šlabše, škoda na njih pa vedno večja. Na koncu je predlagala, naj sodišče, če ne more odločiti o zahtevku, preden je odločba o razvezi zakonske zveze pravnomočna, postopek prekine.

4. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek. Določba 84. člena ZZZDR je uvrščena v poglavje zakona, ki se nanaša na razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze, zato je razvezo štelo za pogoj za utemeljenost zahtevka. Ta pogoj pa ni podan. Sodišče tudi ni sledilo predlogu za prekinitev tega postopka do zaključka postopka za razvezo zakonske zveze, ker to ni razlog za prekinitev po 205. in 206. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Samo okoliščina, da je v naslovu 8. poglavja drugega dela ZZZDR, ki se glasi „Razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze“, uporabljena besedna zveza „po razvezi zakonske zveze“, za zaključek, da se tožba še „ni rodila“, po prepričanju višjega sodišča ne zadošča. Starejša literatura zastopa stališče, kakršnega je zavzelo sodišče prve stopnje - za _actio nata_ velja dan pravnomočnosti sodbe, s katero je bila zakonska zveza razvezana. Sodna praksa višjih sodišč to potrjuje,1 v sodni praksi Vrhovnega sodišča in v novejši literaturi pa ni opredelitve do v tej pravdi spornega vprašanja. Vračilo daril pod pogoji iz 84. člena ZZZDR je posledica razveze; v času trajanja zakonske zveze pogoji za vračanje daril iz 84. člena ZZZDR v nobenem primeru ne pridejo v poštev. K vrnitvi daril (bivših zakoncev) je treba pristopiti restriktivno, kar kaže tudi novejša praksa Vrhovnega sodišča. Širjenje možnosti zahtevati vrnitev daril v čas pred razvezo zakonske zveze bi bilo v nasprotju z restriktivnim pristopom. Pritožbeno primerjavo trenutka, ko se rodi tožba za vrnitev darila po razvezi zakonske zveze, s trenutkom, ko lahko zunajzakonski partner zahteva vrnitev darila, je ocenilo za neustrezno. V primeru zunajzakonske skupnosti do formalnega prenehanja ne pride, zato drugega trenutka, kot je prenehanje življenjske skupnosti, za odgovor na vprašanje, kdaj se je rodila tožba, ni mogoče uporabiti. Res ima v skladu z 12. členom ZZZDR zunajzakonska skupnost za partnerja enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Ne velja pa obratno, torej, da bi morala imeti zakonska zveza v vsem enake posledice kot zunajzakonska skupnost. Presodilo je tudi, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo in ne zavrglo. Situacijo je ocenilo za delno primerljivo z uveljavljanjem zahtevka, ki še ni zapadel. Izrek se nanaša le na tisto dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob koncu glavne obravnave (v primeru zamudne oziroma neprave zamudne sodbe pa v trenutku, ko so bili izpolnjeni pogoji za njeno izdajo, torej ko je potekel rok za odgovor na tožbo). Če gre za novo nastalo pravno relevantno dejstvo, lahko tožnik vloži novo tožbo.

**Postopek revizije**

6. Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 131/2020 z dne 10. 7. 2020 revizijo dopustilo glede vprašanj: Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišč prve in druge stopnje, da je razveza zakonske zveze pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema? Ali je sodišče s tem, ko je zavrnilo (in ne zavrglo) zahtevek, zakrivilo bistveno kršitev določb postopka?

7. Tožnica je nato pravočasno vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (prvi odstavek 370. člena ZPP). Navaja, da se po drugem odstavku 84. ZZZDR darila vračajo v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Pogoja, da mora biti zakonska zveza že pravnomočno razvezana, v 84. členu ZZZDR ni. S sodbo z dne 21. 2. 2020 je bila zakonska zveza med pravdnima strankama tudi razvezana. Vzrok za razvezo je nastal v januarju 2018, ko se je tožnica izselila iz skupnega doma. Od tedaj pravdni stranki nista več živeli skupaj in je zakonska zveza dejansko razpadla. Vsaj od takrat (dejansko pa že prej) medsebojne navezanosti in bližine med njima ni več, prav tako tudi ne ekonomske skupnosti. O tem ni bilo nobenega dvoma, saj je bila v tem postopku izdana začasna odredba, da mora toženec izprazniti prostore v stanovanjski hiši in jih izročiti tožnici, izvršitelj pa je začasno odredbo tudi izvršil. Stališče višjega sodišča, da vložena tožba za razvezo zakonske zveze še ne pomeni, da bo zakonska zveza tudi razvezana, ne vzdrži, saj vedno obstoji možnost, da tudi razvezana zakonca ponovno skleneta zakonsko zvezo. Če bi se tožnica odločila za umik tožbe za razvezo zakonske zveze, bi umaknila tudi tožbo za vrnitev darila. Sodišči sta postavili v neenak položaj pare, ki so sklenili zakonsko zvezo, in tiste, ki je niso. Če ima o določenih vprašanjih zunajzakonska zveza enake pravne posledice kot zakonska zveza, mora imeti zakonska zveza o enakih vprašanjih enake pravne posledice kot zunajzakonska zveza, torej mora biti enako tudi v obratni smeri. Postavlja se tudi vprašanje enake obravnave pred zakonom tistih zakoncev, ki vložijo tožbo na podlagi 84. člena ZZZDR in morajo biti po stališču sodišč že pravnomočno razvezani, in tistih, ki vrednost drugemu zakoncu podarjene nepremičnine uveljavljajo v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja, za vložitev katerega razveza zakonske zveze ni pogoj. Tožba za ugotovitev in razdelitev premoženja je mogoča in dopustna tudi v času, ko zakonska zveza še ni razvezana. Čimprejšnja ureditev razmerij je pomembna tudi zaradi pravne varnosti obdarjenca, da ni v negotovosti, ali bo darovalec odstopno upravičenje uveljavljal ali ne. Sicer pa bi moralo sodišče tožbo zavreči. Če je štelo, da je razveza zakonske zveze pogoj za utemeljenost zahtevka, gre za procesno predpostavko za vložitev tožbe za vrnitev darila. Zavrženje tožbe za razliko od vsebinske zavrnitve zahtevka ne varuje pred njeno ponovno vložitvijo. Primerjava z zapadlostjo obveznosti iz zahtevka ni umestna. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

8. Toženec na vročeno revizijo ni odgovoril. **Odločitev Vrhovnega sodišča**

9. Revizija je utemeljena.

_**Umestitev in pomen določila 84. člena ZZZDR**_

10. Določilo 84. člena ZZZDR je umeščeno v drugi del zakona, ki ureja zakonsko zvezo, in sicer v 8. poglavje z naslovom Razmerja med razveznima zakoncema po razvezi zakonske zveze. V tem poglavju je urejeno preživljanje zakonca (81. do 83. člen), vračanje daril (84. člen), prehod pravice tožbe na dediče in vračanje daril v tem primeru (85. člen). Sistematika sedaj veljavnega Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je podobna.2 Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da zgolj ta okoliščina, torej umestitev določila v 8. poglavje drugega dela zakona, ne zadošča za zaključek, da zakonca lahko zahtevata vrnitev daril šele potem, ko je njuna zakonska zveza (pravnomočno) razvezana.

11. Vrhovno sodišče se nadalje strinja tudi z zahtevo po restriktivnem (zadržanem) pristopu k uporabi instituta vrnitve oziroma preklica darila po 84. členu ZZZDR, ki je povezana z ustavnopravno problematičnostjo tega določila oziroma potrebo po njegovi razlagi z vso ustrezno ustavno-skladno občutljivostjo. To je Vrhovno sodišče natančno pojasnilo in obrazložilo v zadevi II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017. V njej je poudarilo, da darila med zakonci in njihovo vračanje ne smejo biti predmet takšne obravnave, ki bi ustavnopravno nedopustno in nesorazmerno posegala v trdnost (varnost) konkretne lastninske pravice. Ob razčlembi 84. člena ZZZDR je poglavitni razlog za darilo prepoznalo v specifični, neobičajno obarvani kavzi, ki odstopa od tipičnega, povprečnega darilnega namena3 in se nanaša na vero v čustveno povezanost do smrti oziroma vero v dosmrtno ljubezen, ki naj bi se naknadno izjalovila4 v okoliščinah, ki upravičujejo preklic oziroma zahtevo za vrnitev darila.5 Čim pa je tako, je zahteva po prenehanju zakonske zveze v njenem formalnem pomenu (njeni razvezi s sodno odločbo) kot pogoju, ki šele daje podlago za tožbo za vrnitev darila, lahko vprašljiva. Pogojev za preklic darila iz razlogov, ki jih predvideva Obligacijski zakonik (zaradi stiske, hude nehvaležnosti ali pozneje rojenih otrok, 539. do 541. člen), tožnica ni zatrjevala in sklepati je, da tudi ne bi bili izpolnjeni.

_**Pojem in bistvo zakonske zveze**_

12. Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene (prvi odstavek 3. člena ZZZDR6). Iz te zakonske opredelitve izhaja: - da je za zakonsko zvezo bistvena življenjska skupnost, tj. kompleksna skupnost, v kateri moški in ženska v medsebojnem razmerju zadovoljujeta svoje čustvene, biološke oziroma proaktivne, moralno-etične in ekonomske potrebe, želje in zahteve (13. člen ZZZDR); - da je zakonska zveza samo tista skupnost, ki jo zakon kot tako priznava. Zakonska zveza je družbena in pravna ustanova: zakon predpisuje pogoje in način njenega nastanka, določa pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zakonske zveze, in določa vzroke in posledice prenehanja zakonske zveze.7

13. Po definiciji gre torej za življenjsko skupnost, skupnost, v kateri zakonca živita skupaj. Zakonska zveza, ki ni sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev, je neveljavna (35. člen ZZZDR). Navidezno, fiktivno sklenitev zakonske zveze, s katero stranki zasledujeta drug namen (npr. pridobitev državljanstva ali dedne pravice), torej sankcionira že zakonodajalec. Tudi za nastanek posledic na premoženjskem področju ne zadošča zgolj formalen obstoj zakonske zveze. Zakon sicer določa, da je skupno premoženje zakoncev tisto, ki ga pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 52. člena ZZZDR), a v resnici se zahteva dejansko obstoječa življenjska in ekonomska skupnost zakoncev,8 izjema so le primeri, ko obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja (začasno) ne živita skupaj. Za obstoj življenjske skupnosti je bistvena predvsem notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko.9 Nekateri izmed pokazateljev obstoja življenjske skupnosti so skupno bivanje in gospodinjstvo, skupne finance, skupno preživljanje prostega časa in dopusta, medtem ko je na drugi strani vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze okoliščina, ki kaže na razpad življenjske in ekonomske skupnosti.10 Nenazadnje pa ima razpad življenjske skupnost zakoncev (in ne le razveza zakonske zveze) posledice tudi na dednopravnem področju. Zakon o dedovanju namreč v prvem odstavku 22. člena določa, da zakonec nima dedne pravice, če je njuna življenjska skupnost z zapustnikom trajno prenehala po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom.

14. Na drugi strani zakonca s sklenitvijo zakonske zveze (izrecno) pristaneta na pravne posledice (pravni režim), ki jih za to predvideva zakon. V razmerju med zunajzakonskima partnerjema sicer nastanejo enake pravne posledice (12. člen ZZZDR), a ker nista sklenila zakonske zveze, so zahteve za presojo obstoja njune življenjske skupnosti praviloma strožje.

_**Sklepna presoja**_

15. Za odločitev o prvem dopuščenem revizijskem vprašanju je tako odločilna presoja, ali ima zakonec pravico terjati vrnitev darila po 84. členu ZZZDR že po (trajnem) razpadu njegove življenjske skupnosti z drugim zakoncem, torej tedaj, ko njuna skupnost izgubi svojo vsebino in smisel, ali pa je za to potrebna tudi (pravnomočna) razveza zakonske zveze, torej formalni akt o njenem prenehanju. Pri tej presoji ne gre za izenačevanje pravnih posledic razmerij med zakonci s tistimi med zunajzakonskimi partnerji,11 ampak za pravilno uporabo materialnega prava, konkretno 84. člena ZZZDR.

16. Razlogi za in proti so tako za prvo kot za drugo stališče. V prid prvemu stališču govori poseben darilni namen zakonca (kratko opisan v 11. točki te obrazložitve, katerega bistvo ni formalna sklenitev zakonske zveze, ampak posebno „stanje psihe“12), dejstvo, da je življenjska skupnost tako rekoč konstitutivni element zakonske zveze, končno pa tudi pravna varnost terja čimprejšnjo ureditev razmerij, in sicer tako za obdarjenca, da ne bo v negotovosti glede uveljavitve darovalčeve zahteve za vrnitev darila, kot tudi za darovalca, ki naj v primerih, ko mu pravo daje možnost vnovične pridobitve lastninske pravice na podarjeni stvari, to čim prej in v polnem obsegu pridobi nazaj. A po drugi strani utegne biti sporno, ali je življenjska skupnost zakoncev prenehala, to dejstvo pa predmet obsežnega (in dolgotrajnega) dokaznega postopka, zato bi bilo pravni varnosti v večji meri zadoščeno, če bi bil zagotovljen nedvoumen časovni mejnik, od katerega lahko razvezani zakonec uveljavi svojo zahtevo za vrnitev daril. Partnerja se za sklenitev zakonske zveze odločita svobodno in s tem tudi (zavestno) sprejmeta, da bo njuno življenjsko skupnost in njene posledice (v določeni meri tudi na prisilen način) urejal zakon. Zakon (ZZZDR) v 84. členu ureja razmerja po razvezi zakonske zveze, razveza zakonske zveze pa je nedvomno tisti mejnik, ko se zakonca dokončno razideta in ko naj se po njuni volji in zahtevi uveljavijo tudi tisti posebni „konceptualno izrazito svojski“13 instituti, vezani na posebnosti njunega razmerja. V primerih, ko zakonec že vloži tožbo za razvezo zakonske zveze, kar kaže na nevzdržnost zakonske zveze (vsaj za tega zakonca), pa ni videti razumnega razloga, zakaj bi moral s tožbo za vrnitev darila čakati vse do pravnomočnosti odločbe o razvezi zakonske zveze. Posledica zahteve za razvezo zakonske zveze je14 izdaja odločbe o razvezi, nevzdržnost zakonske zveze pa ni več predmet kakšnega zahtevnega dokaznega postopka. Kdaj bo izdana in kdaj bo odločba postala pravnomočna, je odvisno predvsem od obsega in kompleksnosti družinskopravne tematike, ki je razveznemu postopku „pridružena“. Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo, namreč odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter njihovih stikih s starši (prvi odstavek 78. člena ZZZDR, sedaj drugi odstavek 98. člena DZ). Zaključek razveznega postopka je zaradi rešitve teh vprašanj lahko odmaknjen v negotovo prihodnost. V primerih, ko je tožba oziroma predlog za razvezo že vložen, torej Vrhovno sodišče ne vidi ovir, da zakonca uredita vsa svoja premoženjska razmerja, vključno z vračanjem daril. ZZZDR določa, da se morajo darila vrniti v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo (drugi odstavek 84. člen ZZZDR), torej v trenutku, ki sega (lahko tudi daleč) nazaj v čas pred (pravnomočno) razvezo zakonske zveze. DZ drugače določa, da se darila vrnejo v stanju, v kakršnem so bila ob vložitvi tožbe za vrnitev darila (tretji odstavek 110. člena DZ), saj naj bi tedaj obdarjenec tudi postal nedobroveren.15 Če bi moral zakonec kljub že začetemu postopku za razvezo zakonske zveze čakati na pravnomočno odločbo o tem, bi lahko do tedaj, ko bi lahko vložil tožbo zaradi vrnitve darila, poteklo več let in v vmesnem času lahko pride do bistvene spremembe stanja in vrednosti darila. Čakanje na pravnomočnost odločbe o razvezi zakonske zveze se v takem primeru izkaže za nesmiselno.

17. Okoliščine konkretnega primera16 tako stališče potrjujejo. V času vložitve tožbe za vrnitev darila je bil že v teku razvezni postopek, v katerem je bil angažiran izvedenec v zvezi z vprašanji vzgoje, varstva, preživljanja in stikov otrok. Nakazoval se je dolgotrajnejši postopek, po navedbah tožnice pa je toženec z zanemarjanjem in nevzdrževanjem zmanjševal vrednost nepremičnin, katerih ½ delež mu je podarila. Sodišče prve stopnje je 23. 1. 2019 izdalo, 4. 4. 2019 pa izvršilo začasno odredbo, s katero je na predlog tožnice tožencu naložilo, da izprazni nepremični in ju izroči tožnici, ne sicer zaradi zatrjevanega nastajanja premoženjske škode na njih, ampak zaradi potreb in preprečitve nastanka nenadomestljive nepremoženjske škode trem mladoletnim otrokom, ki so od januarja 2018 skupaj s tožnico bivali pri njenih starših v neustreznih stanovanjskih pogojih.

18. Odgovor na prvo dopuščeno revizijsko vprašanje torej je, da razveza zakonske zveze ni nujno pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema. Sodišči prve in druge stopnje sta zato zmotno presodili sklepčnost tožbe. Ta je, čeprav je po svojem bistvu materialnopravni pojem (materialno pravo daje odgovor na to, ali tožbene navedbe utemeljujejo tožbeni zahtevek), hkrati tudi pojem procesnega prava. Sodišči sta torej kršili določbo 318. člena ZPP in zmotno presodili, da je tožba zato, ker pravdni stranki še nista (pravnomočno) razvezani, nesklepčna. Na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP je zato Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker odločitev tako ni odvisna od odgovora na drugo dopuščeno revizijsko vprašanje, Vrhovno sodišče nanj ni odgovarjalo.

19. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

20. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklicuje se na odločbi:VSM I Cp 676/2015: V odločbi se je sodišče ukvarjalo z rokom za vrnitev darila po 84. členu ZZZDR, ki po stališču sodišča teče od pravnomočnosti sodbe o razvezi zakonske zveze.VSC Cp 39/2007: V odločbi je sodišče med drugim zapisalo, da „je možna vrnitev nesorazmernega darila zaradi odpadlega prvotnega daritvenega namena šele z razvezo zakonske zveze (saj je ta tudi bila nagib za daritev). Torej je vrnitev darila po tej pravni podlagi možno zahtevati šele po razvezi zakonske zveze, in ne šele v njenem pričakovanju.“ 2 Glede na prehodno določbo prvega odstavka 290. člena DZ se ta postopek, ki je bil začet pred začetkom njegove uporabe, dokonča po določbah ZZZDR. Določbi 84. člena ZZZDR ustreza vsebinsko podobna določba 110. člena DZ. 3 22. točka obrazložitve. 4 25. točka obrazložitve. 5 27. točka obrazložitve. 6 Prvi odstavek 3. člena DZ jo v opredeljuje kot življenjsko skupnost moža in žene, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik. 7 Karel Zupančič, Oris družinskega prava, ČZ Uradni list, Ljubljana 1993, stran 42. 8 To zahtevo je najprej postavila sodna praksa (npr. II Ips 731/2009), tej pa je očitno sledil tudi zakonodajalec, saj mora biti po 67. členu DZ premoženje pridobljeno „med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev.“ 9 II Ips 121/2008. 10 Npr. II Ips 169/2007. 11 Zakon namreč predvideva obratno izenačevanje, torej pravnih posledic razmerij med zunajzakonskimi partnerji s tistimi med zakonci (12. člen ZZZDR). 12 II Ips 29/2016, 23. do 25. točka obrazložitve. 13 II Ips 29/2016, 16. točka obrazložitve. 14 Razen v res izjemnih primerih, ko pride do umika zahteve ali ko izjava tožnika (predlagatelja) o nevzdržnosti zakonske zveze ni pristna. Ti izjemni primeri pa niso razlog za drugačno presojo, saj nenazadnje, kot opozarja tožnica, tudi razvezana zakonca lahko ponovno skleneta zakonsko zvezo. 15 Viktorija Žnidaršič v Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, stran 365. Sprememba naj bi bila posledica težave, kako natančno opredeliti trenutek, ko je nastal vzrok za razvezo, ki je pripeljal do nevzdržnosti zakonske zveze, saj je nastajanje nevzdržnosti praviloma časovno kontinuiran, daljši proces in do nje praviloma ne pripelje en sam vzrok. Zato je takšen trenutek skorajda nemogoče ugotoviti. 16 Glede na uveljavljen sistem afirmativne litiskontestacije ob toženčevem izostanku odgovora na tožbo tožničine navedbe o njih šteje za resnične.