Jedro

Po prekinitvi pravdnega postopka zaradi smrti stranke pravdnemu sodišču ni treba čakati pravnomočno končanega zapuščinskega postopka. Za nadaljevanje pravde z dediči zadošča, da jih sodnik povabi, naj prevzamejo postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek, ki je bil od 8.1.2007 prekinjen, nadaljuje z 29.9.2008 z dediči po pokojnem tožencu M. R., med drugim tudi s pritožnico. Ugotovilo je, da so bili vsi dediči po pokojnem M.R. pozvani, da prevzamejo obravnavani postopek dne 29.9.2008, ko so prejeli pozive sodišča. Navedeni dan je zato štelo za dan, ko se postopek nadaljuje.

Proti sklepu se laično brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje druga tožena stranka. Navaja, da poziva sodišča za nadaljevanje postopka ni prejela niti ni podpisala povratnice. Tudi če bi jo, ni razlogov za nadaljevanje postopka pred zaključkom zapuščinskega postopka, v katerem ne namerava uveljavljati nikakršnega zahtevka. Zato tudi ne more biti plačnica (niti delno) v pravdi uveljavljenega zahtevka. Predlaga, da sodišče sklep razveljavi. V nadaljevanju pritožbenega postopka je posredovala nepravnomočni sklep o dedovanju z dne 14.4.2009, iz katerega izhaja, da je zapuščino podedoval oporočni dedič, pritožnica pa, da ni uveljavljala nujnega deleža. Pritožba ni utemeljena.

Po ugotovitvi, da je toženec umrl, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 1. točke 1. odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) prekinilo pravdni postopek. Na podlagi poizvedb pri zapuščinskem sodišču in pri njem vložene smrtovnice (priloga C1) je ugotovilo, kdo so toženčevi dediči. Iz smrtovnice izhaja, da je pritožnica vnukinja prvotnega toženca in s tem dedinja, in sicer po vstopni pravici po toženčevem že umrlem sinu (12. člen Zakona o dedovanju -ZD).

Po ZD so zapustnikovi potomci njegovi zakoniti dediči. Po 132. členu ZD preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. S tem dediči vstopijo v vsa njegova pravna razmerja, razen strogo osebnih, med drugim tudi v procesna. S smrtjo zapustnika postanejo dediči tudi stranke v procesu, ki je tekel proti zapustniku, in sicer pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini.

Vendar glede na določila 1. odstavka 208. člena ZPP pravdnemu sodišču ni treba čakati pravnomočno končanega zapuščinskega postopka. Za nadaljevanje pravde z zapustnikovimi dediči zadošča, da jih sodnik povabi, naj prevzamejo postopek. Odločitev prvega sodišča je bila zato pravilna in ne preuranjena, kot smiselno zatrjuje pritožnica. Kdo konkretno bo (je) glede na pritožbene navedbe in na kasneje priloženi nepravnomočni sklep o dedovanju dejansko tudi podedoval zapustnikovo premoženje, v času izdaje sklepa ni bilo odločilno. Prvo sodišče je namreč na podlagi vročilnic, ki so v spisu, zanesljivo ugotovilo, da so bili s pozivom za nadaljevanje pravde pravilno seznanjeni vsi zapustnikovi dediči. To zadošča za procesno vprašanje nadaljevanja postopka po omenjenem 1. odstavku 208. člena ZPP.

To velja tudi za pritožnico. Ne zanika, da je dedinja, navaja le, da v zapuščinskem postopku ne namerava uveljavljati zahtevkov. Iz priloženega sklepa o dedovanju ni razvidno, da bi se dedovanju odpovedala. V spisu je nadalje vročilnica, ki potrjuje, da je osebno prejela sklep o prekinitvi postopka s pozivom za prevzem po dedičih dne 29.9.2008 (vročilnica na red. št. 14). Pošiljka je bila naslovljena na njeno ime, na isti naslov kot pošiljka z izpodbijanim sklepom, za katero priznava, da jo je prejela. Vročilnica na redni številki 14 je podpisana in na njej ni nikakršnih pripombe vročevalca niti podpisnika, da bi jo podpisala druga oseba kot naslovnica. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost podatkov, ki so na njej navedeni (1. odstavek 224. člena ZPP). Domnevo je sicer mogoče izpodbiti z nasprotnimi dokazi, ki pa jih pritožnica ne ponudi. Zato njeno pavšalno zanikanje, da sklepa ni prejela in podpisala, ne zadošča in je treba pritrditi pravilni ugotovitvi prvega sodišča, da je bila s sklepom pravilno pozvana k nadaljevanju postopka dne 29.9.2008. Po povedanem se izkaže, da je izpodbijani sklep pravilen in v njem ni procesnih napak iz 2. odstavka 350. člena ZPP, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Nova dejstva o dedičih, ki so nastopila po izdaji izpodbijanega sklepa, pa bo sodišče s preveritvijo pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri zapuščinskem sodišču preverilo in upoštevalo v nadaljevanju postopka.

Pritožbo je bilo treba zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena ZPP).