Jedro

Izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, se veže na ugotovitev, da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tudi tožnica v tožbi navaja, da je naloženi inšpekcijski ukrep, zaradi težav v zvezi z naselitvijo objekta, realizirala z rušitvijo objekta, a po datumu, ki ji je bil naložen s sklepom o dovolitvi izvršbe.

Izrek

I. Tožba zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Zdravstvenega inšpektorata RS, Območna enota Celje, št. 06120-579/2011-11 z dne 26. 7. 2011 in sklep, št. 06120-579/2011-18 z dne 8. 8. 2011, se zavrže. II. Tožba zoper sklep Ministrstva za zdravje, Zdravstvenega inšpektorata RS, Območna enota Celje, št. 06120-579/2011-21 z dne 15. 9. 2011, se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Celje, je 26. 7. 2011 izdal odločbo, št. 06120-579/2011-11, s katero je odločil, da mora Mestna občina Celje v objektu na naslovu …., opraviti mehanično čiščenje z odstranitvijo organskih odpadkov in končno dezinfekcijo (1. točka izreka); da mora v prej navedenem prostoru opraviti dezinsekcijo prostorov (2. točka izreka); da mora v prej navedenem prostoru in neposredni bližini objekta opraviti deratizacijo ter za izvršitev naloženih ukrepov določil rok takoj. V 4. točki izreka je bilo odločeno, da mora Mestna občina o odpravi nepravilnosti takoj obvestiti inšpektorja, ki je izdal to odločbo; da v postopku izdaje te odločbe niso nastali posebni stroški in da pritožba ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov. Dne 8. 8. 2011 je prvostopenjski organ izdal sklep, da je odločba istega organa, št. 06120-579/2011-11 z dne 26. 7. 2011, postala v točkah 1., 2. in 3. izvršljiva dne 28. 7. 2011 ter se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka). V 2. točki izreka je bilo odrejeno, da mora zavezanec takoj po prejemu tega sklepa izvršiti ukrepe iz odločbe z dne 26. 7. 2011 ter v 3. točki zagrožena denarna kazen v višini 417,29 EUR, če zavezanec tega roka ne bo spoštoval. V 4. točki izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži začete izvršbe.

2. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Celje, je 15. 9. 2011 izdal sklep št. 06120-579/2011-21, s katerim je v 1. točki izreka odločil, da je zavezanka, Mestna občina Celje, v 8. dneh po vročitvi tega sklepa dolžna plačati denarno kazen v višini 417,29 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom 06120-579/2011-18 z dne 8. 8. 2011; da se bo kazen, če je zavezanka ne bo plačala v predpisanem roku prisilno izterjala; da če zavezanka v dodatnem roku 3 dni od vročitve tega sklepa ne bo izpolnila naložene obveznosti, bo kot prisilni ukrep uporabljena nova denarna kazen v znesku 500 EUR. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil zavezanki sklep z dne 8. 8. 2011 vročen 9. 8. 2011 ter postal izvršljiv 10. 8. 2011, vendar zavezanka kljub temu ni izvršila odločbe, zato je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdati nov sklep in zagroziti z novim prisilnim ukrepom.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo, št. 06120-579/2011-11 z dne 26. 7. 2011 in zoper sklepa, št. 06120-579/2011-18 z dne 8. 8. 2011 in št. 06120-579/2011-21 z dne 15. 9. 2011. Tožba vlaga zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo ter oba sklepa odpravi, podredno pa, da spremeni odločbo v izreku, ki nalaga rok za izvršitev odločbe in odpravi oba sklepa oziroma ju ustrezno spremeni. Tožbo utemeljuje z ugotovitvijo, da je nepravilna in nezakonita že ureditvena odločba, saj je bil za njeno izvršitev določen rok takoj. Pojasnjuje tudi, zakaj ta odločba ni bila realizirana, vendar je kljub vsemu bil 8. 8. 2011 izdan sklep o izvršitvi te odločbe. Inšpekcijskemu organu je zavezanka sporočila, da bo objekt rušila, vendar se je rušitev zaradi protipravne vselitve tujih državljanov zavlekla, kar je predstavljalo oviro za izvršitev odločbe inšpektorata. To so bili tudi razlogi, zaradi katerih je tožeča stranka zaprosila za podaljšanje roka za izvršitev ukrepov, o čemer se prvostopenjski organ ni izrekel. Prav tako je bil inšpekcijski organ s strani tožeče stranke obveščen, kako poteka izvajanje ukrepov. Ker ni odločil o podaljšanju roka za izvedbo ukrepov ter ni upošteval vseh okoliščin primera, je bila kršena določba drugega odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Prav tako je bilo pojasnjeno, da je bil objekt, ki je predmet vseh izpodbijanih aktov, odstranjen 26. 9. 2011, o čemer je bil prvostopenjski organ obveščen. Glede na navedeno so bili izvršeni vsi ukrepi iz odločbe, prav tako niso nastale nikakršne posledice, ki bi povzročile nastanek nalezljivih bolezni in zato je bil z načinom izvršitve dosežen tudi namen izdane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo. Sodišču pojasnjuje, da bi morala inšpekcijska zavezanka ravnati skladno z odločbo prvostopenjskega organa z dne 26. 7. 2011, ki je bila inšpekcijski zavezanki vročena 27. 7. 2011 in je postala z dnem 5. 8. 2011 dokončna in pravnomočna. Tega dne je bilo ob priliki inšpekcijskega pregleda tudi ugotovljeno, da tožeča stranka še ni izpolnila naloženih ukrepov. Iz navedenega razloga je bil sklep o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2011, v katerem je bil določen nov rok za izvršitev odrejenih ukrepov ter zagrožena denarna kazen, kot prisilno sredstvo v primeru neizpolnitve obveznosti, izdan utemeljeno. Zoper ta sklep se tožeča stranka ni pritožila, prav tako ni izpolnila obveznosti, kar je bilo ugotovljeno ob priliki kontrolnega inšpekcijskega pregleda 12. 9. 2011. Tožena stranka opozarja, da s pritožbo v postopku upravne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki se izvršuje. Tako se ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na roke, kot tudi okoliščine primera v postopku upravne izvršbe, ne morejo upoštevati. Tožena stranka je prepričana, da sta tako izpodbijana sklepa, kot odločba pravilna in zakonita, zato predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

5. Sodišče je tožbo zoper odločbo, št. 06120-579/2011-11 z dne 26. 7. 2011 in sklep št. 06120-579/2011-18 z dne 8. 8. 2011 zavrglo iz naslednjih razlogov:

6. V skladu z 28. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), se vloži tožba v 30. dneh po tem, ko je bil upravni akt, s katerim je bil končan postopek, vročen stranki. Rok za vložitev tožbe prične teči z vročitvijo upravnega akta. Tožba se vloži pri sodišču, ki je pristojno za odločanje, ali pa se mu pošlje po pošti. V skladu z drugim odstavkom 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto.

7. Iz podatkov predloženega upravnega spisa je razvidno, da je bila odločba, št. 06120-579/2011-11 z dne 26. 7. 2011 tožeči stranki vročena 27. 7. 2011, sklep št. 06120-579/2011 z dne 8. 8. 2011 pa ji je bil vročen 9. 8. 2011, torej je v obeh primerih 30 dnevni rok za vložitev tožbe že iztekel. 8. Ker se šteje, da je vloga vložena pravočasno, če je izročena sodišču preden se rok izteče, tožba pa je bila sodišču poslana 2. 8. 2013, torej že po izteku zakonskega roka, jo je sodišče moralo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, že iz tega razloga zavreči kot prepozno.

K II. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Pravna podlaga za izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo je 298. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanj ZUP). Po drugem odstavku tega člena organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa organ določi nov rok za izpolnitev in zagrozi z novo denarno kaznijo.

11. ZUP torej v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06120-579/2011-18 z dne 8. 8. 2011, veže na ugotovitev, da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tudi tožnica v tožbi navaja, da je naloženi inšpekcijski ukrep, zaradi težav v zvezi z naselitvijo objekta, realizirala z rušitvijo objekta, po datumu, ki ji je bila naložen s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2011. Navaja tudi razloge za zamudo roka (takoj) in pojasnjuje, da je o teh razlogih seznanjala prvostopenjski organ. Sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da ti razlogi na njeno obveznost spoštovati naložene roke ne vplivajo, zato je po presoji sodišča izpodbijani sklep v tem pogledu pravilen in zakonit. 12. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na določitev roka „takoj“ za izvršitev odločbe (in sklepa). Rok za izvršitev odločbe je sestavni del izreka takšne odločbe (in tudi sklepa o določitvi izvršbe), zato v tem postopku, ko se izvršuje odločba izdana v upravnem postopku (izvršilni naslov), sodišče ne more presojati te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. To jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 292. člena ZUP, po katerem je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena zgolj pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

13. Ker tožeča stranke ne ugovarja višini denarne kazni, sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.