Jedro

Ni kršitev določil pravdnega postopka, če sodišče ni ustreglo predlogu tožene stranke, ki je navzoča na naroku, da bi odgovorila na navedbe tožeče stranke šele na naslednjem naroku, ali s pripravljalnim spisom. Po določilu 3.odst. 191. člena ZPP tožba ni spremenjena, če tožnik spremeni pravno podlago zahtevka.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena starnka je dolžna plačati tožeči stranki 55.590,00 sit pritožbenih stroškov v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Tožeča stranka je s dvema tožbama, ki ju je vložila dne 24.11.1992 in 19.1.1993 zahtevala plačilo najemnine za poslovne prostore v Gregorčičevi ul. v Mariboru za čas od novembra 1991 do januarja 1993. Prvostopno sodišče je združilo oba pravdna postopka in s sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopne sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Bistveno kršitev pravdnega postopka vidi pritožnik v tem, da ni mogel odgovoriti na navedbe tožeče stranke in spremembo tožbe, kar vse je tožnica podala na glavni obravnavi. Prvostopno sodišče tudi ni izvedlo ponujenega dokaza z grafologom vsled česar je napačno ugotovljeno dejansko stanje o okoliščini, ali je toženka sklenila najemno pogodbo.

Tožeča stranka je v obširnem odgovoru na tožbo predlagala njeno zavrnitev.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Ni kršitev določil pravdnega postopka, če sodišče ni ustreglo predlogu tožene stranke, ki je navzoča na naroku, da bi odgovorila na navedbe tožeče stranke šele na naslednjem naroku, ali s pripravljalnim spisom. Prvostopno sodišče tudi ni imelo razloga preložiti naroka, saj sta stranki vse relevantne navedbe podali že v tožbi, odgovoru na tožbo in na prvem naroku za glavno obravnavo.

Napačno je tudi stališče pritožnice, da je toženka zvišala - to je spremenila tožbo. Tožeča stranka je že v tožbi zahtevala zamudne obresti, katere višino je najprej oprla na višino obresti za devizne vloge, na naroku dne 24.5.1993 pa je oprla višino obresti na veljavni zakon o zamudnih obrestih. Po določilu 3.odst. 191. člena ZPP tožba ni spremenjena, če tožnik spremeni pravno podlago zahtevka. Sicer pa je iz razpravnega zapisnika razvidno, da se je po spremembi obrestne mere toženec spustil v obravnavanje in je po 2.odst. 190 člena ZPP šteti, da se z event. sprememebo strinja. Slednjič je iz zapisnika na list. št. 19 razvidno, da je tožena stranka prosila za preložitev le zaradi navedb, ki jih je "pravkar podala tožeča stranka".

Brez uspeha ostanejo tudi pritožbene trditve, da je med strankama ni bila veljavno sklenjena pogodba. Prvostopno sodišče je prepričljivo obrazložilo, da iz okoliščin, da je toženka uporabljala sporne prostore, da je delno plačala najemnino - deloma tudi z pismeno kompenzacijo in da je prav tako pogodbo, kot ji v pravdi odreka verodostojnost, predložila upravnemu organu za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti - povsem odveč ugotavljati verodostojnost še z izvedencem - grafologom. Glede ugotovljenega dejanskega stanja tudi pritožbeno nima pomislekov. Na tako dejansko stanje pa je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materijalno pravo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilih 166/I. in 154/I. člena ZPP.