Jedro

Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da so izkazani ugodni učinki, ki jih prinaša združitev. V obeh nepravdnih zadevah, ki temeljita na ugotavljanju pripadajočega zemljišča k istemu sklopu nepremičnin, gre za iste stranke in enak zahtevek. Obema zadevama je nedvomno skupen dokazni postopek (ali vsaj njegov del), prav tako pa so skupne tudi okoliščine, ki vplivajo na presojo sodišča o tem, kakšen je obseg pripadajočega zemljišča.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Sežani.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani v predlogu za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti z 3. 9. 2025 pojasnjuje, da je bil v obravnavani zadevi 28. 4. 2025 vložen predlog za ugotovitev pripadajočega sodišča k objektom, ki v naravi predstavljajo objekte A. (A.), pred Okrajnim sodiščem v Postojni, ki je zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Sežani. To je ob predhodnem preizkusu zadeve ugotovilo, da je predmet ugotovitve pripadajočega zemljišča k objektom A. 13 nepremičnin, ki so vpisane v k. o. ..., (le) ena (parc. št. 3067/3) pa v k. o. ..., ki leži na območju Okrajnega sodišča v Cerknici. Ker je bilo z letnim razporedom dela tega sodišča za leto 2025 določeno, da so zadeve po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) v pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani, je Okrajno sodišče v Sežani s sklepom s 6. 5. 2025 predlog v delu, ki se nanaša na navedeno eno parcelo v k. o. ..., odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. To sodišče v obravnavanem predlogu izraža stališče, da bi bilo v konkretnem primeru smotrno uporabiti 67. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da Vrhovno sodišče tudi za odločanje glede parc. št. 3067/3, k. o. ..., določi Okrajno sodišče v Sežani. Navaja, da pripadajoče zemljišče predstavlja enovit pojem, neločljivo povezan s stavbami, h katerim se ugotavlja pripadajoče zemljišče. V konkretni zadevi so vsi objekti oziroma nepremičnine A., h katerim se ugotavlja pripadajoče zemljišče, v k. o. .... Vse parcele, ki po predlagateljevih navedbah predstavljajo obseg (morebitnega) pripadajočega zemljišča, med drugim tudi parc. št. 3067/3, k. o. ..., v naravi predstavljajo dovozne poti in dele smučišča in naj bi bile bistvenega pomena za dostop in delovanje A. Te se med seboj prepletajo in predstavljajo neločljivo povezano celoto. Že pred Okrajnim sodiščem v Sežani se bo tako v celoti vodil postopek v enakem obsegu kot bi ga bilo treba opraviti tudi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, vključno s postavitvijo ustreznega izvedenca, kar bi zaradi obsežnosti zadeve za stranke pomenilo precejšnje dvojne nepotrebne stroške. V obeh obravnavanih nepravdnih zadevah bo treba z izvajanjem enakih dokazov ugotavljati obstoj enakih oziroma podobnih okoliščin. Ponovno združitev zadev pred Okrajnim sodiščem v Sežani vidi kot ukrep učinkovitejšega in ekonomičnega vodenja postopka, kot ga v okviru "tehtnih razlogov" predvideva določba 67. člena v zvezi s 300. členom ZPP.

Predlog je utemeljen.

Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost, ki pride (izjemoma) lahko v poštev tudi pri predvideni združitvi pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči. Odločitev je v takem primeru odvisna od presoje, ali bi bilo glede na 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka.

Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je zahtevani pogoj izpolnjen, saj so izkazani ugodni učinki, ki jih prinaša združitev. V obeh nepravdnih zadevah, ki temeljita na ugotavljanju pripadajočega zemljišča k sklopu nepremičnin, ki po predlagateljičinih navedbah predstavljajo povezano celoto A., gre za iste stranke in enak zahtevek. Obema zadevama je nedvomno skupen dokazni postopek (ali vsaj njegov del), prav tako pa so skupne tudi okoliščine, ki vplivajo na presojo sodišča o tem, kakšen je obseg pripadajočega zemljišča. Zato bi bilo (celo) nesmotrno, da bi v ločenih postopkih o (v veliki meri) skupnih pravnih in dejanskih vprašanjih, z izvajanjem (vsaj delno) enakih ali podobnih dokazov, odločala različna sodišča v dveh nepravdnih postopkih. Ekonomičnost skupnega obravnavanja in dokazovanja je očitna tako z vidika stroškov udeležencev (tudi zaradi časovnega prihranka) kot tudi z vidika njihove pravice do odločanja v razumnem roku. Lega nepremičnin, ki je narekovana predhodno razdružitev postopka (12. člen ZNP-11 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1), je za potek postopka pravno neodločilna.

Ker ob povedanem Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi združitev nepravdnih postopkov omogočila bolj ekonomično izvedbo postopka, je predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Sežani, pred katerim je že prej tekel nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča.

-------------------------------

1 Zakon o nepravdnem postopku.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67, 300

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.