Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožnik v sporu uspel v pretežni meri. Uspeha ni vrednotilo ločeno po temelju in po višini (čeprav je tako navedlo v obrazložitvi). To niti bilo mogoče, saj je tožnik uveljavljal nekonkretiziran (opisni) denarni zahtevek. Pri oceni uspeha je pravilno upoštevalo, da je tožnik uspel v svojem prizadevanju za plačilo prikrajšanja pri plači po dejanskem delu, pri čemer je za prvi dve obdobji do 30. 11. 2020 uspel v celoti, za drugi dve pa deloma (zahtevek je bil za obdobje od 1. 12. 2020 do 30. 4. 2021 zavrnjen za en plačni razred in za naslednje obdobje od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2022 za dva plačna razreda; oboje zaradi neupoštevanja napredovanj). Drugačne pritožbene navedbe in zavzemanje za drugačno vrednotenje uspeha s strani toženke so neutemeljeni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe (III. točka izreka) sodišča prve stopnje.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku izplačati razliko v plači: - od 1. 7. 2018 do 31. 12. 2018 med izplačano plačo in plačo za 26. plačni razred; - od 1. 1. 2019 do 30. 11. 2020 med izplačano plačo in plačo za 27. plačni razred; - od 1. 12. 2020 do 30. 4. 2021 med izplačano plačo in plačo za 28. plačni razred in - od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2022 med izplačano plačo in plačo za 28. plačni razred, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov od 16. dne v prihodnjem mesecu do plačila (I. točka izreka). Višji zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku plačati pravdne stroške v višini 1.553,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

2.Zoper odločitev o pravdnih stroških v navedeni sodbi (III. točka izreka) se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Pri oceni uspeha v pravdi bi moralo upoštevati zgolj končni uspeh strank. Ločevanje uspeha po temelju in po višini ni pravilno. Tožnik je uveljavljal čisto denarno terjatev, ki je določljiva. Primerjava zahtevka z ugodilnim delom sodbe pokaže, da je tožnik v pretežni meri v pravdi propadel oziroma da je uspeh največ polovičen. Sodišče prve stopnje mu je prisodilo razliko v plači za en plačni razred, za dva plačna razreda je zahtevek zavrnilo. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da prisojene pravdne stroške ustrezno zniža, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe v pritožbi in sodišču prve stopnje predlaga, naj jo kot neutemeljeno zavrne ter potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje o stroških. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje teh bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni storilo in da je pravilno uporabilo materialno pravo.

6.Tožnik je s tožbo uveljavljal sodno varstvo iz naslova prikrajšanja pri plači po t. im. dejanskem delu; zatrjeval je, da je opravljal delo drugega, višje vrednotenega delovnega mesta, kot je bilo delovno mesto po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Uveljavljal je denarni zahtevek, ki ga ni konkretiziral, vrednost spora je opredelil v višini 1.500,00 EUR.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožnik v sporu uspel v pretežni meri. Uspeha ni vrednotilo ločeno po temelju in po višini (čeprav je tako navedlo v obrazložitvi). To niti bilo mogoče, saj je tožnik uveljavljal nekonkretiziran (opisni) denarni zahtevek. Pri oceni uspeha je pravilno upoštevalo, da je tožnik uspel v svojem prizadevanju za plačilo prikrajšanja pri plači po dejanskem delu, pri čemer je za prvi dve obdobji do 30. 11. 2020 uspel v celoti, za drugi dve pa deloma (zahtevek je bil za obdobje od 1. 12. 2020 do 30. 4. 2021 zavrnjen za en plačni razred in za naslednje obdobje od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2022 za dva plačna razreda; oboje zaradi neupoštevanja napredovanj). Drugačne pritožbene navedbe in zavzemanje za drugačno vrednotenje uspeha s strani toženke so neutemeljeni.

8.Ob pravilni oceni, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka in da zaradi tega niso nastali posebni stroški, je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških pravilno odločilo, upoštevaje tretji odstavek 154. člena ZPP.

9.Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja toženka, niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (III. točka izreka; 2. točka 365. člena ZPP).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka sama krije svoje stroške pritožbe, s katero ni uspela, tožnik pa stroške odgovora na pritožbo, ki niso potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/3, 155, 155/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.