Jedro

Zemljišče, na katerem se - čeprav je podeljena rudarska pravica - izkopava gramoz, na podlagi koncesijske pogodbe, ni stavbno zemljišče, zaradi česar se lahko vrne v last denacionalizacijskemu upravičencu.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Nasprotni udeleženki Republika Slovenija in Cestno podjetje .

morata nerazdelno predlagateljem povrniti njihove revizijske stroške v znesku 49.500 SIT v petnajstih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

V postopku vrnitve zaplenjenega premoženja pokojnemu C. A. je sodišče prve stopnje Republiki Sloveniji naložilo, da mora predlagateljem izdati obveznice RS vsakemu v vrednosti 1.650.933 SIT z obrestmi in sicer po Slovenski odškodninski družbi v petnajstih dneh od prejema popolne zahteve. Istočasno je tudi odločilo, da se nepremičnine s parc. št. 416/1, 418/1 in 419 k.o... vrnejo predlagateljem v last vsakemu do 1/3 z vknjižbo solastninske pravice v njihovo korist v zemljiški knjigi.

Nasprotna udeleženca Republika Slovenija in Cestno podjetje ..., sta vložila pritožbi proti odločitvi o vrnitvi nepremičnin v last predlagateljem, vendar pa je sodišče druge stopnje njuni pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Nasprotna udeleženca Republika Slovenija in Cestno podjetje ...

vlagata reviziji. Oba uveljavljata revizijske razloge iz določbe 370. člena ZPP in predlagata razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje v izpodbijanem delu (Republika Slovenija) oziroma spremembo odločitve z izdajo obveznic Republike Slovenije tudi za sporne nepremičnine (Cestno podjetje ...).

Republika Slovenija očita izpodbijanemu sklepu zmotno uporabo določb 19. in 32. člena ZDen v povezavi z določbama 145.a in 145.b člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Odločilno je dejansko stanje zemljišča v času njegovega vračanja. Cestno podjetje ... ima dovoljenje za izkoriščanje gramoza v gramoznici ..., katerega sestavni del so obravnavane parcele. Razpolaga tudi s podelitvijo rudarske pravice za pridobivanje mineralnih surovin, ki ga je dala Vlada Republike Slovenije. Poleg tega ima Cestno podjetje ... na podlagi koncesijske pogodbe z dne 30.11.2001 dvajsetletno koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine proda na spornih nepremičninah. Če bi obveljala izpodbijana odločitev, bi predlagatelji dobili vrnjeno gramoznico, čeprav je njihovemu pravnemu predniku bilo zaplenjeno kmetijsko zemljišče (njive in travniki). Sicer pa gre za odprti kop, ki po svoji pravni naravi predpostavlja obstoj stavbnega zemljišča po 32. členu ZDen. Šele po preteku dvajsetletne koncesije bodo sporna zemljišča sanirana za kmetijsko rabo. Končno ni jasno, proti kateremu od nasprotnih udeležencev izpodbijani sklep učinkuje, saj odločilna dejstva o tem manjkajo.

Cestno podjetje ... poudarja dejstvo, da so sporne parcele neločljivi sestavni del gramoznice v ..., ki je namenjena pridobivanju agregatov za vzdrževanje in gradnjo javnih cest. Zato ne drži razlaga, po kateri ni dokazano, da se nepremičnine, ki so predmet vrnitve, nahajajo med sredstvi Cestnega podjetja ... in da so zato izvzete iz privatizacije. V letu 1993 so sporna zemljišča sicer postala last Republike Slovenije, vendar pa so se tedaj nepravilno štela za kmetijska zemljišča. Po Zakonu o gospodarskih javnih službah ostanejo last Republike Slovenije objekti in naprave za dejavnost posebnega družbenega pomena. Vzdrževanje in gradnja cest je vsekakor dejavnost posebnega družbenega pomena in obvezna gospodarska javna služba (8. člen Zakona o javnih cestah). Namen določbe 2. točke 19. člena ZDen je preprečiti vrnitev v last tistih nepremičnin, ki so sestavni del gospodarske infrastrukture. Sporna zemljišča torej niso namenjena za kmetijsko rabo, temveč jih je mogoče smatrati za zazidljiva stavbna zemljišča. Revizija se sklicuje tudi na določbo 20. člena ZDen, po kateri se zemljišče ne vrača v last, če se nahaja v kompleksu in če bi bila z vrnitvijo okrnjena ekonomska in tehnološka funkcionalnost tega kompleksa. Položaj cestnega podjetja je bistveno drugačen, če ostane lastnik zemljišč Republika Slovenija, saj se v skladu z določbami Zakona o rudarstvu avtomatično šteje, da ima zato kot nosilec rudarske pravice soglasje za uporabo zemljišča. Končno revizija še navede, da so sporna zemljišča že popolnoma izkoriščena in da so uporabljana le kot pristopna zemljišča zaradi izkoriščanja kompleksa gramoznice.

Reviziji sta bili dostavljeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in predlagateljem, ki so nanju odgovorili in predlagali njuno zavrnitev.

Reviziji nista utemeljeni.

Bistvene dejanske ugotovitve, na katerih podlagi sta sodišči nižjih stopenj odločili o vrnitvi spornih nepremičnin v last predlagateljem, so v tem, da ima Cestno podjetje ... dovoljenje za izkoriščanje gramoza v gramoznici ... na podlagi uradnega dovoljenja Občine ... z dne 4.10.1985, da se v okviru gramoznice nahajajo tudi sporne nepremičnine, da je Vlada Republike Slovenije z uredbo v letu 2000 podelila Cestnemu podjetju ... rudarsko pravico glede izkoriščanja proda v gramoznici in da iz koncesijske pogodbe z dne 30.11.2001 izhaja, da ima Cestno podjetje ... dvajsetletno koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine proda na območju pridobivalnega prostora ... Navedene dejanske ugotovitve utemeljujejo pravno stališče, izraženo v izpodbijanem sklepu, da Cestno podjetje ..., ki razpolaga s potrebnimi upravnimi dovoljenji za izrabo proda iz predmetne gramoznice in ki ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo, ne bo poseženo v njegovo pravico do izkoriščanja gramoznice, čeprav bodo zemljišča bivšim lastnikom vrnjena v last. To pomeni, da se zaradi vrnitve spornih zemljišč v naravi ne bo okrnil namen izrabe prostora, niti ne bo okrnjeno izvrševanje obvezne javne gospodarske službe, ki jo opravlja Cestno podjetje ... Revizijsko sodišče se v tem obsegu strinja s sklepanjem, da prav zato niso podane ovire za vrnitev nepremičnin v naravi, ki bi morda temeljile na okoliščinah iz 1. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. V tem okviru je zato odveč razpravljati o ugovoru nasprotnih udeležencev, da se sporne nepremičnine nahajajo med sredstvi Cestnega podjetja ... in da so zato izvzete iz privatizacije na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah.

Revizijsko sodišče tudi v celoti sprejema prepričljive razloge, izražene v sklepu sodišča prve stopnje, s katerimi se strinja tudi sodišče druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe prvega odstavka 32. člena ZDen, po kateri se ne vračajo podržavljena nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila izročena občini ali komu drugemu v skladu z zakonom zaradi uresničitve prostorskega izvedbenega načrta. Razlaga, po kateri spornih zemljišč ni mogoče opredeliti za nezazidana stavbna zemljišča, temelji tako na določbah Zakona o graditvi objektov kot na v sklepu sodišča prve stopnje citiranih planskih dokumentih Občine ... Zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče je tisto zemljišče, na katerem so zgrajene stavbe ali gradbeni objekti, ali je na njih na podlagi izvedbenih prostorskih aktov dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb oziroma gradbenih inženirskih objektov. V obravnavanem primeru pa gre za izkoriščanje zemljišča z izkopom mineralnih snovi. Poleg tega je ugotovljeno, da je uporabnik spornih zemljišč dolžan na podlagi koncesijske pogodbe po njenem izteku zemljišča sanirati za kmetijsko rabo. Revizija Cestnega podjetja ... v tem obsegu posebej poudarja, da sporna zemljišča ne služijo več za izkopavanje proda, temveč le za dostop do drugih zemljišč, na katerih se opravlja izkop.

Sklicevanje na rudarske pravice (32., 33. in 34. člen Zakona o rudarstvu) ima sicer podlago v uradni podelitvi rudarske pravice Cestnemu podjetju ..., vendar pa so sporne nepremičnine z izpodbijanim sklepom predlagateljem vrnjene le v last, ne pa tudi v posest. V pravico cestnega podjetja, da izkorišča prod v gramoznici, torej ni poseženo. Izpodbijani sklep se v tem obsegu utemeljeno sklicuje na prehodno določbo 111.a člena Zakona o varstvu okolja, po kateri se obstoječa pravica upravljanja, rabe ali izkoriščanja naravne dobrine, ki je v lasti RS ali lokalne skupnosti, uresničuje v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi v pravnomočnih aktih, s katerimi je bila pridobljena. Ob takšni razlagi pa ni mogoče sprejeti revizijske teze, po kateri zemljišč ne bi bilo mogoče vrniti predlagateljem v last tudi zato, ker se na njih izvaja dejavnost posebnega družbenega pomena in ker naj bi bil položaj cestnega podjetja "bistveno drugačen, če je lastnik RS, kot pa če so lastniki predlagatelji". Po določbah Zakona o rudarstvu je pridobivanje lastninske pravice tudi na zemljiščih, na katerih se pridobivajo mineralne surovine, prosto (prvi odstavek 32. člena).

Končno pa je sodišče druge stopnje že prepričljivo zavrnilo v reviziji Republike Slovenije ponovljeni očitek, da ni jasno, proti kateremu od nasprotnih udeležencev učinkuje odločitev o vrnitvi nepremičnin. Tu kaže ponoviti razlago, da bo po določbah 40. in 149. člena Zakona o zemljiški knjigi opravljen vpis v zemljiški knjigi na nove lastnike od dosedanjega lastnika Republike Slovenije po uradni dolžnosti.

Neutemeljeni reviziji je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP. Pri tem je revizijsko sodišče nasprotnima udeležencema, ki sta vložila reviziji, naložilo plačilo stroškov, ki so jih predlagatelji zaznamovali z odgovorom na revizijo (165., 163. in 154. člen ZPP).