Jedro

Carinsko blago se po opravljeni laboratorijski analizi, ne glede na to, kako ga je uvrstil carinski zavezanec, uvrsti v tarifno številko, za katero izpolnjuje predpisane lastnosti.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 3. 2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke (revident) zoper odločbo Carinskega urada Maribor z dne 19. 7. 2004, s katero je prvostopenjski carinski organ v 1. točki izreka ocarinjeno blago „lemon sirup“ po enotni carinski listini (ECL) z dne 4. 12. 2003 uvrstil v tarifno oznako 1702 90 99 Uredbe o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami za leto 2003 – KN (Ur. l. RS, št. 104/2002) s konvencionalno carinsko stopnjo 12,20 % in v 2. točki izreka odločil, da mora revident za navedeno blago plačati 838.555,00 SIT carinskih dajatev.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka v postopku preverjanja deklaracije na podlagi 52. člena Carinskega zakona – CZ (Ur. l. RS, št. 1/95 in naslednji) po analizi vzorca carinjenega blaga ugotovila, da je revident nepravilno deklariral blago po tarifi 2106 90 55.Revident pa kot deklarant tudi ni dokazal, da predmetno blago ustreza blagu iz predložene zavezujoče informacije (ZINCT). Poleg tega se revident nanjo ni skliceval, saj bi jo moral vpisati v polje 44 ECL. Revidentove navedbe glede rezultatov analize Kemijskega inštituta iz A. niso upoštevane, saj ni dokazal, da je ta preverjal vzorce blaga, ki je bil predmet carinskega postopka.

3. Revizija (prej pritožba) je vložena zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revident Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da bi moralo biti predmetno blago uvrščeno pod tarifno številko 2106, saj je imelo tudi po analizi carinskega laboratorija neizrazito aromo po limoni. Predmetno blago je bilo nepravilno uvrščeno pod tarifno številko 1720 na podlagi subjektivne senzorične metode, po kateri naj aroma ne bi bila dovolj izrazita. Temeljna pravila za uporabo kombinirane nomenklature (TP) ne določajo senzorične analize, ki jo je poleg kemijske analize sestave opravil carinski laboratorij, kot metode za razvrščanje blaga. Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno, saj iz analize vzorca odvzetega blaga carinskega laboratorija po 52. členu CZ in analize vzorca blaga po ZINCT izhaja, da gre za isto blago, razlikuje se le v minimalnih količinskih odstopanjih (po analizi pri ZINCT pa ima še rahel vonj po limoni). Ker mnenje carinskega laboratorija ni dovolj natančno, naj Kemijski inštitut iz A. na istem vzorcu opravi dodatno analizo.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo, prej pritožbo, predlaga njeno zavrnitev.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je vezano tudi Vrhovno sodišče (drugi odstavek 85. člena ZUS-1) pravilno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka je na podlagi 2. točke prvega odstavka 52. člen CZ v okviru postopka preverjanja točnosti in pravilnosti sprejete revidentove carinske deklaracije vzela vzorec za analizo carinjenega blaga. Po analizi carinskega laboratorija je bilo ugotovljeno, da se predloženo blago glede na svoje lastnosti uvrsti pod tarifno številko 1702 90 99 KNCT, ne pa pod tarifno oznako 2106 90 55 KNCT, ki jo je prijavil revident kot deklarant. Tožena stranka je tudi ugotovila, da odvzeti vzorec blaga, pri preverjanju carinske deklaracije ni enak vzorcu, ki ga je revident dal analizirati pri pridobitvi ZINCT, po kateri bi se blago sicer razvrstilo pod tarifno številko 2106 90 55 KNCT. Zato ne gre za isto carinsko blago po obravnavani ECL in po pridobljeni ZINCT. Revident tudi ni dokazal, da je Kemijski inštitut iz A. analiziral vzorec predmetnega blaga, zato tudi ta analiza ne vpliva na ugotovitve o vrsti blaga. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, po katerem „lemon sirup“ ne vsebuje izrazite arome, tudi po presoji Vrhovnega sodišča obravnavanega carinskega blaga ni mogoče uvrstiti med aromatizirane sirupe po tarifni številki 2106 90 55 KNCT, ker ne ustreza blagu, opisanem pod navedeno tarifno številko.

9. Kot je bilo že pojasnjeno, so pravno neupoštevni revizijski ugovori, s katerimi tožeča stranka izpodbija dejansko stanje (o aromatiziranosti carinskega blaga, o istovetnosti blaga, odvzetega v postopku preverjanja sprejetega ECL, z blagom, analiziranim pri ZINCT, o ugotovitvah Kemijskega inštituta iz Ljubljane), zato jih Vrhovno sodišče ni presojalo. Uporaba senzorične metode pri ugotavljanju arome predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja v okviru pravil znanosti in stroke skupaj z ostalimi elementi (kemične v obravnavanem primeru) analize, zato tudi ni treba, da je posebej predpisana s TP. Vrsta posameznega blaga, ki je predmet preverjanja deklaracije, namreč določa način njegove analize.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

11. V skladu z določilom prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določilom prvega odstavka 22. člena ZUS-1 tožeča stranka sama trpi stroške revizijskega postopka.