Jedro

Investitor je vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil tudi listine, s katerimi dokazuje pravico graditi. Gre za dokazila, ki se nanašajo med drugim na zemljišča, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja kot zemljišča, na katerih investitor ni izkazal pravice graditi v smislu 56. člena ZGO-1. Upravnemu spisu so priložene listine, ki to pravico za sporna zemljišča izkazujejo, zato sodišče ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 56. člena ZGO-1 ugotavlja, da je investitor pravico graditi izkazal. Tožeča stranka je zato, ker je lastnik nepremičnin v vplivnem območju iz 6. točke drugega odstavka 54. člena ZVO-1, imela na podlagi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravico do udeležbe v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja in bi morala svoj pravni interes oziroma ugovore, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih ter njihovo sanacijo, varovati v tem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem investitorju, Ministrstvu za okolje in prostor, izdala gradbeno dovoljenje za Suhi zadrževalnik A., na zemljiščih v 1. točki izreka navedenih parcelnih številk v k.o. B. in k.o. C.; za nadvišanje ceste na zemljiščih navedenih v 1. točki izreka gradbenega dovoljenja k.o. B.; za elektro priključek na zemljiščih navedenih v izreku izpodbijanega gradbenega dovoljenja k.o. C.; za priključek na javno cesto parc. št. 1447/1 k.o. B. in parc. št. 1377/1 in 1376/1 obe k.o. C. ter objekt za monitoring na parc. št. 1853/3 k.o. Č.

2. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi vloge D. d.o.o., pooblaščenca investitorja. V postopku so bile na podlagi določbe 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) pridobljene v tej določbi zahtevane listine ter v skladu z določbami 62. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) pridobljen tudi sklep Agencije RS za okolje z dne 13. 11. 2015 št. 35401-14/2015-2, s katerim je Agencija ugotovila, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ustreza projektnim pogojem za nameravani poseg v okolje, za katerega je bilo izdano okoljevarstveno soglasje in odločba o spremembi okoljevarstvenega soglasja, št. 35402-37/2012-44 z dne 4. 7. 2013 in št. 35402-30/2014-14 z dne 23. 12. 2014. 3. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se je tožena stranka opredelila tudi do pripomb stranskih udeležencev, da bo suhi zadrževalnik povzročal poplavljanje vse doline, da se bodo razvrednotila zemljišča v zaplavnem območju, da bo prišlo do izpada dohodka zaradi poplav ter do zahtev za izplačilo odškodnine in po odkupih teh zemljišč. Investitor je pred izdajo gradbenega dovoljenja izkazal pravico graditi na vseh zemljiščih, na katerih je predvidena gradnja objekta, in zemljišč, ki se nahajajo v zadrževalno-poplavnem prostoru ni odkupoval. Ta zemljišča po dejanski rabi ostajajo kmetijska zemljišča, v primeru škodnega poplavnega dogodka, pa bi se jim skladno z določbo petega odstavka 90. člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1) izplačala odškodnina. Zavrnila je pripombe stranskih udeležencev, da se bo poplavljala celotna dolina, saj je bilo z dokazi že na ustnih obravnavah predstavljeno, da so bila nekatera zemljišča poplavljena že do sedaj. Prav tako je zavrnila pripombe, da bo izgradnja suhega zadrževalnika povzročila degradacijo zemljišč in ugovore, ki se nanašajo na odkup teh zemljišč (peti odstavek 90. člena ZV-1). Zavrnila je tudi ugovore, ki se nanašajo na izliv fekalij v primeru poplave in zahtev za ureditev kanalizacijskega omrežja gorvodno, ker gradnja kanalizacijskega omrežja ni predmet tega upravnega postopka. Ureditev kanalizacijskega omrežja je v pristojnosti Mestne občine Celje. Pojasnjuje tudi, da so v skladu z določbo 93. člena ZV-1 za odstranjevanje plavja pristojne obvezne gospodarske javne službe urejanja voda.

4. Tožeča stranka, lastniki oziroma solastniki zemljišč, se z izgradnjo suhega zadrževalnika ne strinjajo. Tožeča stranka zatrjuje, da pri zemljiščih parc. št. 1288/12, 1286/15, 1286/18, 1302/3, vse k.o. B. in parc. št. 1302/2 ter parc. št. 1377/2 obe k.o. C., pravica graditi ni izkazana. Pravica graditi namreč ni razvidna iz zemljiške knjige, ker je pri teh parcelnih številkah vknjižena lastninska pravica v korist fizičnih oseb, oziroma gre pri zemljišču parc. št. 1377/2 za družbeno lastnino v splošni rabi. Prav tako pravica graditi ni izkazana na parc. št. 1300/11 in 1300/9 k.o. B., ki se nanaša na gradnjo nadvišanja ceste. Izpodbijano odločbo bi bilo treba odpraviti že iz tega razloga.

5. Tožeča stranka pojasnjuje, da so zemljišča, ki se nahajajo na zadrževalnem zaplavnem prostoru v pretežni meri kmetijska zemljišča oziroma poslopja in da bo v primeru poplav nastala škoda na zemljiščih in ogrožena celotna kmetijska dejavnost na tem področju, ker sanacija ne bo mogoča. Pri treh izmed strank bodo neposredno ogroženi tudi stanovanjski objekti. Izgradnja bo vplivala na slabšo rodovitnost zemlje, povzročila uničenje posevkov, kontaminacijo zemlje in posledično vplivala na kmetijsko dejavnost tožečih strank. Resna študija o vplivih na okolje ni bila napravljena, niti ni bilo pridobljeno izvedensko mnenje, prav tako v postopku ni bilo vključno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je bilo posledično gradbeno dovoljenje izdano brez soglasja vseh potrebnih soglasodajalcev. Opozarja na onesnaženje, ki jo bo prinašala poplavna voda (ostanki fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil, fekalij, raznih odpadkov iz gospodinjstev, mulja, peska, pleveli, škodljivci). Ne strinja se z navedbo, da bo poplavitev terena v časovnem intervalu trajala 48 ur, ker ni argumentirana in podprta s strokovno oceno in pojasnjuje, da v izreku odločbe navedena zemljišča do sedaj niso bila nikoli poplavljena. V zvezi z izdajo sklepa Agencije RS za okolje z dne 3. 11. 2015, pa tožeča stranka navaja, da je bilo soglasje že vnaprej dogovorjeno. Prav tako so bile tožeče stranke na ustno obravnavo poklicane zgolj zaradi izgradnje pregrade, nikjer pa se ni omenjalo nadvišanje ceste, za katero bi morala dati soglasje vsaj 7 in 8 navedena tožeča stranka, ker njune parcele neposredno mejijo na parcele, kjer se bo izvedlo nadvišanje. Sodelovanje investitorja s strankami z interesom bi moralo biti bolj intenzivno že v samem začetku. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, oziroma podrejeno odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je navedla, da večina navedb tožeče stranke, ob upoštevanju tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), predstavlja nedopustno tožbeno novoto, ker so imele stranke z interesom pravico navajati dejstva in predlagati dokaze že v postopku pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Prav tako je večina navedb v tožbi pavšalna in brez predloženih dokazov, v nasprotju z listinami predloženega projekta in drugimi listinami spisne dokumentacije. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja prav tako ni možno presojati ugovorov, ki so bili podani v drugih postopkih, na primer v postopku presoje vplivov na okolje. Zavračajo tudi navedbe po vnaprejšnji dogovorjenosti izdaje soglasja Agencije RS ter v nadaljevanju iz previdnosti odgovarjajo na vse tožbene navedbe. Zavračajo ugovore, ki se nanašajo na neizkazano pravico graditi na zemljiščih. Gre za tožbeno novoto, poleg tega v tem delu stranke ne varujejo svojih interesov oziroma pravnih koristi, ker niso lastniki teh zemljišč. Pojasnjuje, da so lastniki začasno zaplavljenih zemljišč, ki niso predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, v primeru poplavljanja upravičeni do izplačila odškodnine. Tudi sicer so navedbe, ki se nanašajo na neizkazano pravico graditi nepravilne. Pravica graditi je bila izkazana tako s podatki zemljiške knjige, kot predloženimi prodajnimi pogodbami ter v primeru zemljišča v splošni rabi s soglasjem Mestne občine Celje. Zavrača tožbeni ugovor, da bi moralo soglasje posredovati tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker le-to ni soglasodajalec k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot napačne zavrača tudi navedbe, da se je na ustni obravnavi obravnavala zgolj gradnja pregrade, saj se je na ustnih obravnavah obravnaval celoten projekt. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne in posledično zavrne tudi zahtevo za povrnitev stroškov.

7. Odgovor na tožbo je poslala tudi družba D. d.o.o., ki je zavrnila tožbene ugovore, ki se nanašajo na izkazanost pravice graditi ter podrobno navedla kako, in s katerimi listinami je ta pravica izkazana. Kot neutemeljene je zavrnila navedbe, ki se nanašajo na ogroženost kmetijskih in tudi stanovanjskih objektov. Strankam je bilo že na ustni obravnavi 3. 11. 2015 pojasnjeno, da stanovanjski objekti ne bodo poplavljeni niti pri visokih vodah vzhodne Ložnice, ne pri pojavu stoletnih vod, niti pojavu katastrofalnih visokih voda s povratno dobo 5.000 let. Navedla je podatke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se nanašajo na kvaliteto zemljišč v spornem območju in pojasnila, da je že zaradi bližine avtoceste ta zemljišča šteti za manj kakovostna. Predstavila je podatke iz javnih evidenc o preteklih poplavnih dogodkih ter poudarila, da znotraj suhega zadrževalnika, v primeru nastale škode, lastnikom zaplavljenih zemljišč pripada odškodnina. Kot neutemeljene je štela navedbe, ki se nanašajo na študijo o negativnih vplivih na kmetijska zemljišča in sodelovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in navedbe, ki se nanašajo na čas zadrževanja voda na poplavnih zemljiščih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni soglasodajalec v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja, za katerega so bila pridobljena vsa v skladu z veljavno zakonodajo zahtevana soglasja. Zavrnila je tudi tožbene ugovore, da na ustni obravnavi ni bilo predstavljeno nadvišanje ceste. Dokumentacija je bila dana na vpogled vsem udeležencem, prav tako so bile na ustni obravnavi predstavljene projektne rešitve. Udeležencem je bila dana možnost postavljanja vprašanj, prav tako pripomb na zapisnik. Kot neutemeljene je štela navedbe, ki se nanašajo na vključitev strank z interesom v postopek od samega začetka. Javna predstavitev protipoplavnih ukrepov je bila organizirana že 25. 3. 2013 za občane Mestne občine Celje, za krajane KS Ljubečna in lastnike prizadetih zemljišč, pa je bilo dodano organizirano še več predstavitev. Prav tako je tožeča stranka imela možnost sodelovanja tudi v postopku okoljevarstvenega soglasja št. 35402-37/201244 z dne 4. 7. 2013 ter še enkrat v postopku izdaje dopolnitve okoljevarstvenega soglasja - odločbe št. 35402-37/201244 z dne 23. 12. 2014. Sodišču pojasnjuje, da je izgradnja Suhega zadrževalnika Ljubečna bistvenega pomena za poplavno varnost urbaniziranih območij vzhodnega dela mesta Celje. Za primer škode so na zemljiščih znotraj suhega zadrževalnika predvidena izplačila pravičnih odškodnin, zato sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločba toženke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

10. Sodišče uvodoma opozarja, da so tožeče stranke v upravnem postopku za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja sodelovale na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem se ima pravico udeleževati postopka poleg stranke tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Pri koristi, ki jo v upravnem postopku (in s tem v upravnem sporu) lahko ščiti stranski udeleženec, gre torej lahko le za osebno, ne pa za splošno (javno) korist. 11. Stranski udeleženec je torej lahko samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka in samo v obsegu, kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, v kateri se odloča v upravnem postopku (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011).

12. Po vpogledu v PGD, ki ga je izdelal D. d.o.o., št. projekta 122/12-i-82-2A z junij 2015 in v ta projekt vloženo grafično situacijo SZ-Ljubečna-s poplavnim območjem, št. risbe 5.1.2, iz katere izhajata varianti poplavnega območja kota maksimalne gladine Q 5000-257,00 in Q 100-256,20 m, sodišče ugotavlja, da so tožbo vložile tožeče stranke, ki so izkazovale pravni interes za sodelovanje tako v upravnem postopku, kot za vložitev tožbe. Na navedeno ni vplivala ugotovitev sodišča, da posamezna zemljišča tožečih strank niso zajeta v območju občasnega kratkotrajnega poplavljanja. Na podlagi vpogleda v zapisnik o ustni obravnavi, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za suhi zadrževalnik A. v okviru zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje-lokalni ukrepi, št. 35105-49/2015/37 z dne 3. 11. 2015, sodišče ugotavlja, da se ustne obravnave res niso udeležile vse tožeče stranke, kar po presoji sodišča prav tako ne vpliva na njihov, prej ugotovljeni pravni interes za vložitev tožbe.

13. Sodišče zavrača tudi navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da večina navedb tožeče stranke predstavlja tožbeno novoto. Tožbene novote opredeljuje tretji odstavek 20. člena ZUS-1 tako, da strankam v upravnem sporu prepoveduje navajanje dejstev in predlagati dokaze, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Izjava, da se navzoči na ustni obravnavi niso strinjali z gradnjo, namreč po presoji sodišča ne pomeni zgolj pavšalnega ugovora in posledično ne pomeni, da konkretizirane navedbe tožeče stranke v tožbi predstavljajo tožbeno novoto. Sodišče namreč meni, da so bili tožniki šele z izdajo spornega gradbenega dovoljenja seznanjeni z razlogi za njegovo izdajo in zato njihova pravica tej odločitvi in razlogom na katerih temelji, ni omejena z določbo 20. člena ZUS-1. 14. V nadaljevanju je sodišče presojalo tožbeni ugovor, da ni izkazan eden od bistvenih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pravica graditi. Upravni organ je namreč pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžan preveriti, ali ima investitor pravico graditi, status stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, pa je pogojen z varstvom njegovih pravnih koristi, ki so, upoštevaje določbo prvega in drugega odstavka 43. člena ZUP, neposredne na zakon ali drugi predpis oprte osebne koristi. Tako v primeru, ko tožeča stranke ne zatrjuje, da ima na zemljiščih iz 1. točke izreka gradbenega dovoljenja lastninsko ali drugo stvarno pravico, po presoji sodišča ne gre za upošteven ugovor, saj zatrjevana nepravilnost v zvezi z morebitno neizkazano pravico graditi, na pravno varovani položaj tožeče stranke nima vpliva.

15. Ne glede na navedeno, pa sodišče ugotavlja, da mora pristojni upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja, po 6. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1 med drugim preveriti, ali ima investitor pravico graditi. Ta je v skladu s 6.1. točko prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 56. člena ZGO-1 lastninska ali kakšna druga stvarna oziroma obligacijska pravica, ki investitorju omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na zemljišču oziroma na objektu. Pravica graditi je tako eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, dokazila, ki jo dokazujejo, pa mora investitor priložiti že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja (četrti odstavek 54. člena ZGO-1).

16. ZGO-1 opredeljuje dokazila o pravici graditi v 56. členu. Po teh določbah pravico graditi dokazujejo listine, iz katerih izhaja, da ima investitor lastninsko ali drugo stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo ali izvajanje del na nepremičnini. ZGO-1 poleg izpiska iz zemljišče knjige, notarsko overjene pogodbe ter pravnomočne sodne ali upravne odločbe, kot dokazilo predvideva tudi drugo listino, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi (četrta alineja prvega odstavka 56. člena ZGO-1).

17. Sodišče ugotavlja, da je investitor vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil tudi listine, s katerimi dokazuje pravico graditi, prodajno pogodbo št. 2550-15-441183 z dne 30. 7. 2015, prodajno pogodbo št. 2330-14-830184 z dne 30. 7. 2015, prodajno pogodbo št. 2550-15-441182 z dne 30. 7. 2015, prodajno pogodbo št. 2330-14-830182 z dne 30. 7. 2015, prodajno pogodbo št. 2330-14-830185 z dne 30. 7. 2015, prodajno pogodbo št. 2550-15-441300 z dne 18. 9. 2015, prodajna pogodba št. 2330-14-830186 z dne 30. 7. 2015 ter pogodbo o prenosu zemljišč na Republiko Slovenijo št. 3502-58/2010 z dne 9. 9. 2015, soglasje za poseg v varovalni pas občinske ceste št. 371-2/2015-MG/156 z dne 16. 9. 2015, soglasje za poseg v varovalni pas občinske ceste št. 371-2/2014-MG/69 z dne 20. 5. 2014 ter soglasje za izvedbo servisnega cestnega priključka št. 371-3/2015-MG/17 z dne 9. 9. 2015. Gre za dokazila, ki se nanašajo med drugim tudi na zemljišča, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja kot zemljišča, na katerih investitor ni izkazal pravice graditi v smislu 56. člena ZGO-1. Upravnemu spisu so priložene listine, ki to pravico za sporna zemljišča izkazujejo, zato sodišče, ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 56. člena ZGO-1, ugotavlja, da je investitor pravico graditi izkazal. 18. V nadaljevanju tožeče stranke navajajo, da bo zaradi sporne gradnje suhega zadrževalnika A. nastala v primeru poplav škoda na kmetijskih zemljiščih, da bo posledično ogrožena kmetijska dejavnost in da kmetij po poplavah ne bo mogoče sanirati ter da bodo v primeru poplav pri šesto, sedmo in osmo tožeči stranki neposredno ogroženi tudi stanovanjski objeti. Navaja tudi, da ni bila izdelana resna študija o negativnih vplivih na ta kmetijska zemljišča in da na ustni obravnavi udeleženci niso bili seznanjeni z gradnjo nadvišanja ceste.

19. V zvezi s temi ugovori sodišče pojasnjuje, da iz projektne dokumentacije PGD „Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi Suhi zadrževalnik A.“ izhaja, da je bila v postopku pred izdelavo projektne dokumentacije pridobljena predhodna dokumentacija, tudi hidrološka študija,„Določitev visokovodnih valov vzhodne Ložnice in vpliv zadrževalnikov A. in E.,“, F., d.o.o., št. projekta 999-BA/09. Vsa v projektu navedena dokumentacija sicer potrjuje tudi tožbene navedbe, kar med strankama ni sporno, da bo se ob nastopu visokih vod za pregrado občasno ustvaril zaplavljen prostor, s čimer bi se doseglo znižanje visoko vodnega vala dolvodno od pregrade in s tem povečalo poplavno varnost dolvodno ležečih naselij. Iz navedene dokumentacije izhaja tudi, da se v zaplavljenem območju nahajata dva pomožna starejša gospodarska objekta, kozolec in lopa, stanovanjskih objektov pa v zaplavnem prostoru ni. Prav tako upravnemu spisu priložena dokumentacija (PGD „Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje-lokalni ukrepi Suhi zadrževalnik A.“, št. projekta 122712-I-82-2, D. d.o.o., junij 2015) izrecno navaja, da stanovanjski objekti ne bodo poplavljeni niti pri visokih vodah Vzhodne Ložnice (100 letne vode), niti pri pojavu katastrofalno visokih voda s povratno dobo 5000 let., kar je bilo pojasnjeno udeležencem že na ustni obravnavi 3. 11. 2015. To izhaja tudi iz Zapisnika o ustni obravnavi z dne 3. 11. 2015, iz katerega izhaja, da so bili udeleženci seznanjeni s sestavinami vloge za izdajo spornega gradbenega dovoljenja in da je bil zaradi seznanitve stranskih udeležencev z nameravano gradnjo PGD na obravnavi razgrnjen in dan na vpogled vsem prisotnim. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobljena projektna dokumentacija ne potrjuje prej navedenih tožbenih ugovorov, ki so po presoji sodišča pavšalni in niso podprti z ustreznimi dokazili.

20. V nadaljevanju sodišče ugotavlja tudi, da je sestavni del predložene projektne dokumentacije tudi okoljevarstveno soglasje št. 35402-37/201244 z dne 4. 7. 2013 ter dopolnitev okoljevarstvenega soglasja - odločba št. 35402-37/201244 z dne 23. 12. 2014 ter upravnemu spisu priložen Sklep Ministrstva za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, št. 35401-14/2015-2 z dne 3. 11. 2015. 21. Sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da so postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja in postopek ugotavljanja skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji iz okoljevarstvenega soglasja samostojni upravni postopki. Zakon za vsakega od njih posebej določa, kako in na čigavo zahtevo se začnejo (prvi odstavek 57. člena Zakona o varstvu okolja, v nadaljevanju ZVO-1, prvi odstavek 62. člena ZVO-1 in 54. člen ZGO-1), v njih pa se odloča na povsem različnih pravnih podlagah, oziroma se ugotavlja izpolnjevanju različnih zakonskih pogojev. Tožeča stranka je zato, ker je lastnik nepremičnin v vplivnem območju iz 6. točke drugega odstavka 54. člena ZVO-1, imela na podlagi drugega odstavka 64. člena ZVO-1, pravico do udeležbe v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja, in bi morala svoj pravni interes oziroma ugovore, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih ter njihovo sanacijo, varovati v tem postopku. Sodišče zgolj opozarja, da iz okoljevarstvenega soglasja izrecno izhajajo pogoji za varovanje kmetijskih zemljišč (poglavje 2.12), tako med pripravljalnimi deli in gradnjo, kot po izvedbi posega ter v primeru suhih zadrževalnikov tudi dolžnost sanacije kmetijskih zemljišč po nastopu stoletnih voda ter po obsežnejših poplavah dolžnost izvedbe monitoringa tal ter ugotovitev vpliva poplav na kvaliteto in kakovost prsti, prav tako pa tudi dolžnost sanacije morebitnih poškodb melioracijskega sistema Žepine I. in II.

22. Glede na navedeno dejansko stanje je sodišče presodilo, da je prvostopenjski organ materialno pravo uporabil pravilno, zato je po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

23. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.