Jedro

Iz utemeljitve izpodbijane odpovedi izhaja, da glede na obseg in vsebino tožnikovega dela njegovo delovno mesto pri toženki ni bilo več potrebno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka njegovo delo prerazporedila med ostale zaposlene, namesto tožnika pa tudi ni zaposlila nobenega novega delavca. Glede na tako ugotovljena dejstva je pravilno zaključilo, da je delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno (poslovni razlog). Pritožba zmotno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi prvega odstavka 34. člena ZDSS-1 po uradni dolžnosti vpogledati v spis Pd 31/2024, ki se nanaša spor o plačilu odškodnine zaradi šikaniranja tožnika, in v katerem se nahajajo podrobnejše navedbe in dokazi o tem, vključno z zdravstveno dokumentacijo, ki potrjuje posledice šikaniranja (trpinčenja). Izvajanje dokazov po uradni dolžnosti pride v poštev le, kadar delovno sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. V obravnavanem sporu, ki se nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi, niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče ni ugotovilo nastopa takšne procesne situacije, ki bi utemeljevala v pritožbi predlagano postopanje po prvem odstavku 34. člena ZDSS-1. Tudi sicer je predlog za vpogled v spis Pd 31/2024 (nesubstancirano) podala le toženka, sodišče prve stopnje pa ga ni izvedlo ob pravilnem razlogovanju, da je za ta spor lahko upoštevna le tista trditvena podlaga, ki jo je tožnik podal v tem sporu.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerimi je tožnik uveljavljal razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, reintegracijo in reparacijo, podredno pa priznanje pravic skladno s pravili o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi. Odločilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka.

2.Tožnik se pritožuje zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je zmoten zaključek o obstoju poslovnega razloga. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do ključnih navedb, s katerimi je dokazoval navideznost poslovnega razloga oziroma obstoj osebnih razlogov za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ni logično, da je toženka sklenila z A. A. pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj bi jo lahko sklenila tudi le za določen čas (za ves čas trajanja projekta). Tudi širitev kadra z zaposlitvijo B. B. vpliva na presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi. Negativno finančno stanje je sodišče ugotavljalo z listinami, s katerimi toženka ob podaji odpovedi ni razpolagala. Zmotno je ugotovilo, da tožnik ni časovno in vsebinsko opredelil ravnanj, ki predstavljajo trpinčenje. Navedel je ponavljajoča se ravnanja, ki utemeljujejo trpinčenje, a jih sodišče ni upoštevalo oziroma se glede njih ni opredelilo. Na podlagi 34. člena ZDSS-1 bi moralo po uradni dolžnosti vpogledati v spis Pd 31/2024. Pisni izjavi C. C. in D. D. sta neresnični in sta podani v smeri zatrjevanja tožnikove nesposobnosti, kar pa ni odpovedni razlog. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe ter predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6.Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu strokovni sodelavec. Dne 27. 11. 2023 mu je toženka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (1. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji). Pritoženo sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je prvostopenjsko sodišče utemeljilo zaključek, da je toženka dokazala obstoj poslovnega razloga. Po nepotrebnem jih ne ponavlja.

7.Zmoten je pritožbeni očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi se sodišče prve stopnje ne opredelilo do trditev tožnika, s katerimi je utemeljeval navideznost odpovednega razloga oziroma osebne razloge toženke za podajo izpodbijane odpovedi. Prvostopenjska sodba vsebuje odločilne razloge tako glede zaključka o obstoju utemeljenega poslovnega razloga kot glede ugotovitve, da toženkin dejanski razlog za podajo odpovedi ni bil osebne narave oziroma trpinčenje. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo zato lahko preizkusilo.

8.Iz utemeljitve izpodbijane odpovedi izhaja, da glede na obseg in vsebino tožnikovega dela njegovo delovno mesto pri toženki ni bilo več potrebno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka njegovo delo prerazporedila med ostale zaposlene, namesto tožnika pa tudi ni zaposlila nobenega novega delavca. Glede na tako ugotovljena dejstva je pravilno zaključilo, da je delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno (poslovni razlog).

9.V odpovedi je obrazloženo, da je kadrovsko reorganizacijo predlagal nadzorni svet toženke, ki se je na seji 9. 11. 2023 seznanil s finančnim poročilom do 30. 9. 2023 in oceno poslovanja do 31. 12. 2023; iz njiju je izhajalo negativno finančno stanje. Zmotno je pritožbeno zatrjevanje, da sodišče prve stopnje ugotavljanja negativnega poslovanja ne bi smelo opreti na listini, s katerima toženka v času podaje odpovedi ni razpolagala. Prvostopenjsko sodišče je v odpovedi navajano negativno finančno stanje štelo za dokazano že na podlagi izpovedi zakonite zastopnice toženke, pa tudi zapisnika 7. seje nadzornega sveta. Ugotovitev o izgubi v poslovnem letu 2023 je resda (dodatno) oprlo na bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2023, ki ob podaji odpovedi v novembru 2023 logično še nista obstajala, kar pa ne pomeni, da predstavljata nedovoljen dokaz. Glede poslovnega izida za leto 2022, ki ga izpostavlja pritožba, pa je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo, da za presojo odpovedi, ki je bila podana v novembru 2023, ni pomemben.

10.V izvedenih dokazih ni podlage za utemeljenost pritožbenega očitka, da je zakonita zastopnica toženke še pred sejo nadzornega sveta z dne 9. 11. 2023 tožnika postopoma izključevala iz delovnega okolja, kar naj bi kazalo na to, da se ga je hotela znebiti. Iz prvostopenjskih ugotovitev res izhaja, da je tožnik po navodilu zakonite zastopnice toženke uvedel E. E. v računovodska opravila (vnos računov in potnih nalogov), vendar iz izpovedi tožnika izhaja, da je ta opravila opravljal tudi sam vse do novembra 2023. Glede ostalih nalog iz svojega delokroga je pojasnil, da so npr. arhiviranje tako ali tako poznali vsi zaposleni, od vseh se je tudi pričakovalo spremljanje razpisov, iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je za spletno stran že tudi sicer skrbel tudi tožnikov sodelavec … Zaključek o izključevanju tožnika iz delovnega okolja tako ni mogoč, prav tako pa ga ne utemeljuje dejstvo, da je zakonita zastopnica toženke s prevzemom mandata (17. 7. 2023) organizirala delo tako, da so za vpis vhodne in izhodne pošte skrbeli vsi zaposleni.

11.Pritožba poudarja, da se je toženka v izpodbijani odpovedi sklicevala na negativno finančno stanje ter potrebo po poslovni in kadrovski reorganizaciji. Te okoliščine po presoji pritožbenega sodišča ne pomenijo, da (v nekajmesečnem obdobju pred podajo odpovedi tožniku in po njej) ne bi smela skleniti pogodb o zaposlitvi, ki ju izpostavlja pritožba. Iz prvostopenjske obrazložitve, ki je pritožbeno sodišče ne ponavlja, namreč izhaja, da je toženka zaradi potreb izvajanja rednega delovnega procesa (in ne npr. zaradi nadomestitve tožnika) sklenila pogodbo o zaposlitvi z A. A. za delovno mesto vodja projekta (1. 10. 2023) in z B. B. za delovno mesto strokovni sodelavec (maj 2024). Pri tem je ključna prvostopenjska ugotovitev, da se delovne naloge teh dveh delovnih mest razlikujejo od tožnikovih nalog, za opravljanje dela B. B. pa je zahtevana tudi drugačna izobrazba, kot jo ima tožnik, česar vsega pritožba sploh ne prereka. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je z A. A., ki je bila pred 1. 10. 2023 zaposlena pri toženki za določen čas, ta dne 28. 9. 2023 sklenila pogodbo za nedoločen čas, čeprav bi jo po mnenju pritožbe lahko sklenila tudi le za določen čas (trajanja projekta, kar je lahko dlje od dveh let). V delodajalčevi pristojnosti je namreč presoja, ali na določenem delovnem mestu obstaja potreba po zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom, da v pritožbi izpostavljeni zaposlitvi ne vplivata na drugačno presojo obstoja poslovnega razloga.

12.Dejstva, da je potreba po delu tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala, ne more omajati pritožbeno sklicevanje, da je toženka v "kriznem času" namenila izdatke za izobraževanje zaposlenih in za opremljanje poslovnih prostorov.

13.Pritožba neutemeljeno očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana zato, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, da neresnični pisni izjavi C. C. in D. D. dokazujeta osebno naravo odpovednega razloga. Take trditve tožnik v prvostopenjskem postopku, v katerem je toženka predložila ti izjavi (ne da bi navedla, kaj z njima dokazuje), niti ni podal. Zatrjeval je le (tudi v pritožbi), da naj bi bili pisni izjavi nekdanjih sodelavk podani v smeri njegove domnevne nesposobnosti, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti iz vsebine izpodbijane odpovedi niti iz trditev toženke ne izhaja, da bi bila tožniku odpoved dejansko podana zaradi nesposobnosti. Česa takega (pravilno) ni ugotovilo niti sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov.

14.Po pritožbenem zatrjevanju je zakonita zastopnica toženke zlasti v zadnjih dveh mesecih pred izpodbijano odpovedjo tožnika trpinčila. Pritožba zmotno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo na podlagi prvega odstavka 34. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) po uradni dolžnosti vpogledati v spis Pd 31/2024, ki se nanaša spor o plačilu odškodnine zaradi šikaniranja tožnika, in v katerem se nahajajo podrobnejše navedbe in dokazi o tem, vključno z zdravstveno dokumentacijo, ki potrjuje posledice šikaniranja (trpinčenja). Izvajanje dokazov po uradni dolžnosti pride v poštev le, kadar delovno sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. V obravnavanem sporu, ki se nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi, niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče ni ugotovilo nastopa takšne procesne situacije, ki bi utemeljevala v pritožbi predlagano postopanje po prvem odstavku 34. člena ZDSS-1. Tudi sicer je predlog za vpogled v spis Pd 31/2024 (nesubstancirano) podala le toženka, sodišče prve stopnje pa ga ni izvedlo ob pravilnem razlogovanju, da je za ta spor lahko upoštevna le tista trditvena podlaga, ki jo je tožnik podal v tem sporu.

15.Pritožba zmotno uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi se sodišče prve stopnje ne opredelilo do trditev, s katerimi je tožnik zatrjeval trpinčenje. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo tudi tovrstne trditve tožnika, a trpinčenja ni ugotovilo. Poleg tega je tudi ugotovilo, da dejanski razlog za podajo odpovedi ni bil v trpinčenju tožnika. Pritožba vztraja pri osebnih razlogih za podajo odpovedi, jih navezuje na zatrjevana dejanja trpinčenja in ta ponovno opisuje. Prvi sklop pritožbenih navedb zajema očitke toženkine zakonite zastopnice tožniku, da je sokrivec za sporne račune iz obdobja prejšnjega vodstva, v zvezi s tem povezana ustrahovanja, pritiske in nujnost udeležbe tožnika na seji nadzornega sveta (pritožba prvostopenjske trditve razširi z nedovoljenimi pritožbenimi novotami kot npr. očitkom, da bi moral preprečiti brisanje podatkov z računalnika, z izjavo F. F., z izjavo zakonite zastopnice toženke, da je tisti, ki ve za umor, pa ga ne prijavi, isto kriv) ... Drugi sklop se nanaša na očitke zakonite zastopnice tožniku, da ni pravilno oddal poštne pošiljke (prijava za projekt G.). Nadalje pritožba navaja, da je toženka v pripravljani vlogi v tem sporu žaljivo in neresnično trdila, da se je tožnik več mesecev trudil pripraviti enopovedni dopis brez znatnih slovničnih napak, ter da je tudi sicer vse od prihoda k toženki dalje blatila njegov ugled in dobro ime itd. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vsebina toženkini zakoniti zastopnici očitanih ravnanj ni takšna, da bi bilo - tudi ob prepostavki, če bi jih sodišče prve stopnje štelo za trpinčenje - z njimi mogoče ovreči obstoj dejstev, na katera je oprt dokazni zaključek o utemeljenem poslovnem razlogu. Povedano drugače: tudi v primeru ugotovitve, da je bil tožnik z zatrjevanimi ravnanji toženke trpinčen, to ne bi ovrglo na prvi stopnji ugotovljenih dejstev, ki dokazujejo, da glede na obseg in vsebino tožnikovega dela pri toženki ni bilo več potrebno delovno mesto, ki ga je zasedal, da je bilo njegovo delo prerazporejeno med druge delavce in da toženka namesto tožnika ni zaposlila drugega delavca. Ta dejstva, ki jih pritožba konkretizirano niti ne izpodbija, potrjujejo prvostopenjski zaključek o obstoju utemeljenega poslovnega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

16.Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

17.Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik zato, ker s pritožbo ni uspel, glede stroškov toženkinega odgovora na pritožbo pa velja peti odstavek 41. člena ZDSS-1, na podlagi katerega v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije sam svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

-------------------------------

1Iz pisnih izjav izhaja, da jima je zaposlitev pri toženki prenehala več kot pet let pred podajo izpodbijane odpovedi tožniku.