Jedro

Iz pogodbe o deviznem kreditu izhaja, da kreditojemalec v zavarovanje svojih obveznosti tožnici izroča (tudi) po 1 kom. bianko podpisano menico obeh tožencev z nepreklicno izjavo „za izpolnitev za vse svoje obveznosti do N. iz kateregakoli pogodbenega ali izvenpogodbenega naslova.“ V skladu z omenjeno pogodbeno vsebino je bila s strani vsakega od tožencev dana (izročena) bianco menica z menično izjavo/pooblastilom, iz katerega jasno izhaja, da se izroča za zavarovanje vseh terjatev tožnice do družbe M. d.o.o., iz katerega koli pogodbenega ali izven pogodbenega naslova.

Ker svojega (meničnega) jamstva toženca na noben način nista omejila ne s časovnega in ne z vsebinskega vidika, je le-to veljalo (tudi) za obveznosti družbe M. d.o.o. iz drugih, (kasneje sklenjenih) treh kreditnih pogodb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženca sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom z dne 16.10.2015 odločilo: - da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 72285/2014 z dne 30.5.2014 v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 213.398,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.2.2014 dalje do plačila ter v 3. odstavku izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.6.2014 dalje do plačila (I. točka izreka), - da se predhodno omenjeni sklep o izvršbi v preostalem delu 1. odstavka izreka razveljavi in postopek (II. točka izreka), - da je dolžna tožena stranka v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 8.343,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (I. in III. točko izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta toženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da sodišče v okviru uvodnih navedb (v točki 4 sodbe) ne povzema trditev iz druge pripravljalne vloge, ki so v zadevi bistvene (predvsem v zvezi s točko 13 sodbe), in tudi ne njunih navedb z naroka za glavno obravnavo (podrejeno o višini tožbenega zahtevka v zvezi s točko 15 sodbe). Protispisna naj bi bila navedba sodišča v točki 13. obrazložitve sodbe, da je, tako, kot to nesporno velja za primer pogodbe o deviznem kreditu št. 6800318-4057/JP z dne 11.12.2003, tudi iz kreditnih pogodb št. 4057-LD0729700048/PJ z dne 24.10.2007, št. LD/09100/00394-4057 z dne 10.4.2009 in št. LD09069/00157-4057 z dne 10.3.2009 razvidno, da je kreditojemalec M. d.o.o. v zavarovanje svojih obveznosti do kreditodajalke – tožnice slednji izročil bianco podpisano menico izdano s strani tožencev. Iz 3. točke navedenih pogodb namreč izhaja, da je kreditojemalec banki dolžan zagotoviti bianko podpisano menico toženih strank. Kreditojemalec M. d.o.o. pa je vsakokrat v zavarovanje svoje obveznosti tožnici izročil svoje bianko podpisane menice. Od tu tudi jasna pogodbena dikcija v citirani točki III vsake od predhodno naštetih pogodb: “V zavarovanje svojih obveznosti je kreditojemalec izročil oziroma je dolžan zagotoviti N. d.d. 3 kom. bianco podpisanih menic in 1 kom. bianko podpisanih menic toženih strank“. Prvi del (3 kom. bianko podpisanih menic) se tako nanaša na izročene menice glavnega dolžnika – posojilojemalca M. d.o.o., drugi del, ločen z novim odstavkom in izrecno navedbo toženih strank, pa se nanaša na dolžnost zagotovitve 1 kom. bianko menic tožencev (od tod naj bi bil tudi zapis: oziroma je dolžan zagotoviti N. d.d.). Kot sta opozorila, sama tudi nista podpisnika navedenih pogodb, sklenitelj pogodbe M. d.o.o. pa banki ni izročil bianko podpisane menice tožencev in torej ni izpolnil pogodbeno dogovorjene dolžnosti zagotovitve zavarovanja z njune strani (tudi v ta namen je bilo v postopku predlagano njuno zaslišanje, ki ga sodišče ni izvedlo). Toženca nadalje pripominjata, da za razliko od navedenih pogodb pogodba št. 6800381-4057/JP z dne 11.12.2003, sklenjena na dan izročitve vtoževanih menic in meničnih izjav (11.12.2003), v točki III izrecno določa, da kreditojemalec M. d.o.o. v zavarovanje svojih obveznosti do N. d.d. izroča banki tako svoje bianko menice (5 kom.) kot tudi bianko menice obeh tožencev in A. A. Vtoževani menici tožencev z dne 11.12.2003 sta bili banki nedvomno izročeni ravno in izključno v zavarovanje obveznosti glavnega dolžnika iz naslova pogodbe št. 6800318-4057/JP z dne 11.12.2003, sklenjene v obliki notarskega zapisa SV 2656/03. Zagrešena naj bi bila absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje poudarjata, da sodišče na eni strani navaja, da se bianko menica uporablja za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje menice nista določena, na drugi strani pa v točki 13 sodbe sklene, da se vtoževani menici in menični izjavi tožencev z dne 11.12.2003 nanašata tudi na terjatve tožnice do družbe M. d.o.o., nastale pred izdajo menice že v letu 1998 (pogodba o uporabi eurocard poslovne kartice št. 10/98-3010) oziroma 2001 (pogodba o odprtju in vodenju poslovnega računa št. 02312-0020024689). Toženca ob sklenitvi teh pogodb v zavarovanje nista izročala menic, k temu se prav tako ni zavezal uporabnik bančnih storitev M. d.o.o., ki banki tudi sam ni izročil menic (enako naj bi veljalo tudi za pogodbo o uporabi poslovne kartice št. 4057-5286620/PJ-2004 z dne 6.5.2004). V nadaljevanju poudarjata, da sta ugovarjala višini tožbenega zahtevka, in sicer tudi po utesnitvi z dne 7.2.2014. Na naroku za glavno obravnavo sta pojasnila, da iz stečajnega spisa St .../2011 izhaja, da znaša terjatev tožnice do stečajnega dolžnika M. d.o.o. - v stečaju po delni izpolnitvi 197.270,86 EUR in ne 213.398,76 EUR, kot je vtoževano po delnem umiku. Na naroku s strani tožnice v odgovor podana navedba o pripisu zakonskih zamudnih obresti do dneva plačila 8.2.2014 je pavšalna, a ji je sodišče kot neizkazani in protispisni sledilo (točka 15 sodbe).

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, češ da sodišče prve stopnje ni povzelo trditev tožencev iz druge pripravljalne vloge, ki naj bi bile v zadevi bistvene, prav tako ne njunih navedb z naroka za glavno obravnavo (v zvezi z višino tožbenega zahtevka), je povsem splošen in kot tak neupošteven. Toženca konkretno ne pojasnita, ne katere (svoje) trditve imata v mislih, niti zakaj naj bi bile te bistvene.

6. Glavna značilnost bianco menice (s katerima imamo opravka tudi v konkretnem primeru) je ta, da upnik po njeni izdaji s strani trasanta sam izpolni listino o dolgu(1) (glej drugi odstavek 16. člena Zakona o menici)(2). Pri tem se mora seveda držati z njim sklenjenega sporazuma (oziroma njegovega za izpolnitev danega pooblastila). Ta zahteva je bila s strani tožnice v celoti spoštovana tudi pri izpolnitvi s strani tožencev izdanih bianco menic (prilogi A1 in A2). Njuno zatrjevanje, da sta bili ti dve izročeni izključno v zavarovanje obveznosti kreditojemalca (M. d.o.o.) do tožnice iz pogodbe o deviznem kreditu št. 6800318-4057/JP z dne 11.12.2003, ne drži. 7. Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje o protispisnosti ugotovitve (podane v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) v zvezi z vsebino tretje točke (III. Zavarovanja) kreditnih pogodb št. 4057-LD0729700048/PJ z dne 24.10.2007 (priloga A6), št. LD/09100/00394-4057 z dne 10.4.2009 (priloga A14) in št. LD09069/00157-4057 z dne 10.3.2009 (priloga A15), ni prepričljiv. Za razlago, za kateri se zavzemata, in sicer da se prvi del pogodbene dikcije „... je kreditojemalec izročil oziroma je dolžan zagotoviti N.“, nanaša na izročene menice kreditojemalca (M. d.o.o.), drugi del („je dolžan zagotoviti“) pa na dolžnost zagotovitve (1 kom. bianko podpisanih) menic s strani tožencev (ker do tega po njunih navedbah ni prišlo, družba M. d.o.o. svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti ni izpolnila), ni podlage ne v pogodbenem zapisu niti sicer(3). Poleg tega potrebe(4) po zagotovitvi takšnih (dodatnih) bianco menic tožencev s strani kreditojemalca tudi ni bilo.

8. Iz tretje točke (III. Zavarovanja) pogodbe o deviznem kreditu št. 6800318-4057/JP z dne 11.12.2003(5) izhaja, da kreditojemalec (družba M. d.o.o.), (v zavarovanje svojih obveznosti) tožnici izroča (tudi) po 1 kom. bianko podpisano menico obeh tožencev z nepreklicno izjavo „za izpolnitev za vse svoje obveznosti do N. iz kateregakoli pogodbenega ali izvenpogodbenega naslova.“ V skladu z omenjeno pogodbeno vsebino je bila s strani vsakega od tožencev dana (izročena) bianco menica z menično izjavo/pooblastilom z dne 11.12.2003 (prilogi A1 in A2), iz katerega jasno izhaja, da se izroča za zavarovanje vseh terjatev tožnice do družbe M. d.o.o., iz katerega koli pogodbenega ali izven pogodbenega naslova (skupaj z obrestmi, stroški in drugimi pripadki ter vključno s poroštvi in drugimi jamstvi). Ob taki jasni vsebini njune menične izjave trditvi tožencev, da sta svoje menično jamstvo omejila le na obveznost družbe M. d.o.o. iz pogodbe o deviznem kreditu št. 6800318-4057/JP z dne 11.12.2003, ni moč slediti. Ker svojega (meničnega) jamstva na noben način nista omejila ne s časovnega(6) in ne z vsebinskega vidika, je le-to veljalo (tudi) za obveznosti družbe M. d.o.o. iz prej omenjenih(7) (kasneje sklenjenih) treh kreditnih pogodb.(8)

9. Neprepričljivi pa so tudi očitki v zvezi z višino prisojene terjatve. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč tožničine trditve in listine, ki jih je predložila (priloge A1 – A73), za svoje ugotovitve (v 15. točki obrazložitve izpodbijane odločbe) podalo konkretne (ustrezne) razloge. V te zaključke toženca s svojimi (presplošnimi) pritožbenimi navedbami ne vzbudita nobenega pomisleka. V pritožbi omenjata zgolj, češ da sta že na naroku za glavno obravnavo pojasnila, da iz stečajnega spisa St .../2011 izhaja, da znaša (po delni izpolnitvi) terjatev stečajnega dolžnika M. d.o.o. 197.270,86 EUR. Na pojasnilo (odgovor) tožnice, ki je temu sledilo (in ki vsekakor ni bilo pavšalno, kot ga označuje pritožba), se toženca (vsebinsko oziroma konkretno) nista odzvala ne na naroku ne v tej pritožbi. Zato tako kot njunemu ugovoru ni moglo slediti sodišče prve stopnje, ni moč slediti niti njunim v tem oziru podanim pritožbenim navedbam (očitkom).

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožencev kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen oziroma 2. točka 365. člena ZPP(9)). Zaradi neuspeha s pritožbo toženca sama trpita stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Oziroma v blanket vpiše sestavine, ki jih menica ob svoji izdaji nima.

Op. št. (2): Zakon o menici, Uradni list FLRJ, št. 104/1946, s kasnejšimi spremembami Op. št. (3): Oba glagola se nahajata pred obema „skupinama“ menic in prav nič ne nakazuje povezanosti oziroma obstoja „parov“, kot to omenja pritožba. Toženca se v zvezi s svojo razlago določbe sklicujeta na „jasnost“ pogodbene dikcije, kar pa seveda ne drži (niti v tem oziru ne podata nobenih drugih (prepričljivih) argumentov).

Op. št. (4): Enako velja glede tudi za pogodbo o uporabi ... poslovne kartice št. 4057-5286620/PJ-2004 z dne 6.5.2004. Op. št. (5): Glej l. št. 18 – 35. Op. št. (6): Jamstvo ni bilo omejeno na obstoječe obveznosti družbe M. d.o.o. do tožnice, ampak je bilo „omogočeno“ tudi za tiste, ki v trenutku zapisa sploh še niso obstajale. Pravilno pojasnilo sodišča prve stopnje (podano v 11. točki obrazložitve izpodbijane odločbe), da se bianco menica uporablja za zavarovanje prihodnjih terjatev (katerih obseg in vsebina v času izdaje menice nista določena) je načelne (splošne) narave (opredeljuje zgolj pogosti poslovni namen izdaje takšnih menic) in ni v nobenem nasprotju s (prav tako pravilno) ugotovitvijo (podano v 13. točki obrazložitve izpodbijane odločbe), da se (upoštevaje vsebino njune menične izjave z dne 11.12.2003) menično jamstvo tožencev nanaša tudi na obveznosti družbe M. d.o.o. do tožnice, ki so nastale pred podpisom menične izjave dne 11.12.2003 (in sicer po pogodbi o uporabi ... poslovne kartice št. 10/98-3010 z dne 7.5.1998 oziroma po pogodbi o odprtju in vodenju poslovnega računa št. 02312-0020024689 z dne 6.6.2001).

Op. št. (7): Enako pa velja glede tudi za pogodbo o uporabi ... poslovne kartice št. 4057-5286620/PJ-2004 z dne 6.5.2004. Op. št. (8): Zato je vprašanje, ali je družba M. d.o.o. za zavarovanje svojih obveznosti po omenjenih pogodbah tožnici izročila ali se „zgolj“ zavezala izročiti nove (dodatne) bianco menice izdane s strani tožencev (in ali so bile te potem izročene), za odločitev v predmetni zadevi nebistveno (iz istega razloga pa je brezpredmetno tudi pritožbeno navajanje, da je bilo v ta namen v postopku na prvi stopnji predlagano njuno zaslišanje, ki ga sodišče prve stopnje ni izvedlo).

Op. št. (9): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami