Jedro

Tožnica, ki svoj zahtevek utemeljuje z gradnjo preko meje, nosi trditveno breme za dejstva, ki to utemeljujejo. Ker je potek meje predhodno vprašanje, bi morala zatrjevati in dokazati dejstva, ki pravno utemeljujejo potek meje, kot ga zatrjuje v tožbi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožnici plačati 11.494.500 SIT z obrestmi od 1.9.1998. Tožnico je zavezalo, da mora toženki povrniti 660.660 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Graja stališče sodišč prve in druge stopnje, da ji ni uspelo dokazati, da je toženkin objekt delno tudi na njenem zemljišču. Meni, da sodbi ne upoštevata relevantnih dejstev ter da je odločitev v nasprotju z listinskimi dokazi. Iz jih namreč izhaja, da je toženkina hiša delno zgrajena tudi na parceli št. 2245/3 k.o... V nasprotju s podatki spisa je ugotovitev, da je toženka zgradila hišo na mestu, kjer je prej stal drug objekt. V načrtu geodetske uprave sta na parceli št. 2251/1 k.o... vrisana oba objekta, prav tako je iz fotografij jasno razvidno, da oba objekta (novi in stari) še vedno obstajata. Nepomembno je, od koga je toženka parcelo kupila. Dokumentacija o gradnji hiše pa se itak nanaša na gradnjo na toženkini parceli in o tem, da je toženka gradila izključno na svojem zemljišču, ne pove ničesar. Toženka je res imela dokumentacijo za gradnjo hiše, vendar z njo ni pridobila dovoljenja za gradnjo na tuji parceli. Sodbi sodišč prve in druge stopnje se nepravilno sklicujeta na odločbi upravnega organa kot na dokaz, da toženkina hiša ne posega v tožničino zemljišče. V upravnem postopku se namreč ne odloča o lastninski pravici, prav tako ne o odškodninskih zahtevkih. Upravni postopek je bil ustavljen samo zato, ker ni bil podan javni interes. Če je območna geodetska uprava obnavljala katastrske izmere, bi velikost tožničine parcele morala ostati nespremenjena. Tega pa sodišče ni ugotavljalo. Toženkina navedba, da se je njena parcela zmanjšala, je v tem postopku nepomembna, saj tožnica ni gradila na njeni parceli.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), so neupoštevne vse tiste revizijske navedbe, ki gredo v tej smeri. To velja tudi za očitek, da iz listinskih dokazov izhaja, da je toženkina stanovanjska hiša zgrajena delno na tožničini parceli, ter da je v nasprotju s podatki spisa ugotovitev, da je toženkina hiša zgrajena na mestu, kjer je prej stal drug objekt. T. i. protispisnost (nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki) je podana le takrat, kadar gre za napako v povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, nikoli pa takrat, ko gre za oceno te vsebine. Tega, da bi sodišče prve stopnje nepravilno povzelo vsebino listinskega dokaznega gradiva, pa revidentka ne zatrjuje. Očitana kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

Tožnica, ki svoj zahtevek utemeljuje z gradnjo preko meje, nosi trditveno breme za dejstva, ki to utemeljujejo. Ker je potek meje predhodno vprašanje, bi morala zatrjevati in dokazati dejstva, ki pravno utemeljujejo tak potek meje, kot ga zatrjuje v tožbi. Takih trditev pa ni postavila - ne v tožbi (v njej je navedla le, da je "tožena stranka... na podlagi lokacijskega dovoljenja z dne 20.4.1989 gradila stanovanjsko hišo na domnevno svoji parceli", ter da se je "kasneje, ko je bila stavba dograjena,...ugotovilo, da je tožena stranka svojo nepremičnino postavila delno na zemljišču tožeče stranke in sicer stavbo v izmeri 46 m2, k čemur pa je bilo odmerjeno tudi funkcionalno zemljišče v izmeri 428 m2"), niti v pripravljalni vlogi, ki jo je vložila po prvem naroku za glavno obravnavo (v njej je navedla le, da so njene tožbene trditve točne, ter da ničesar ne ve o kakršnihkoli postopkih glede izmer, na katere se sklicuje tožena stranka). Kar tako tožnica ni zmogla trditvenega bremena glede tistih dejstev, ki bi utemeljevala tak potek meje, kot ga zatrjuje v tožbi (da toženkina hiša sega 46 m2 v njeno - tožničino zemljišče ter da je k temu na škodo njenega zemljišča odmerjenih še 428 m2 funkcionalnega zemljišča), z zahtevkom za nadomestitev vrednosti zemljišča ne more uspeti. Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).