Jedro

Do sedaj izvedeni dokazni postopek daje dovolj podlage za zaključek, da starša ne zagotavljata pogojev za normalni fizični in psihični razvoj obeh otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mladoletnega A. in mladoletno B. začasno odvzelo staršema, to je prvi nasprotni udeleženki (v nadaljevanju nasprotna udeleženka ali mati) in drugemu nasprotnemu udeležencu (v nadaljevanju nasprotni udeleženec ali oče) ter ju začasno namestilo v rejniško družino.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne ter mu naloži v plačilo vse stroške postopka.

Meni, da je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi enostranskih, strokovno vprašljivih in očetu izrazito nenaklonjenih mnenj Centra za socialno delo, ki je hkrati predlagatelj tega postopka. Ni mogoče spregledati dejstva, da ne gre le za začasni ukrep ter da je očetu s to odločitvijo de facto za nekaj let odvzeta vsakršna realna možnost, da za svoja otroka skrbi in ju vzgaja. Ni sprejemljivo, da je bila takšna odločitev sprejeta brez vključitve izvedenca klinične psihologije ali pedopsihiatra v postopek. Nasprotnemu udeležencu je bila vloga predlagatelja vročena šele skupaj z odločitvijo o odvzemu otrok in namestitvijo v rejniško družino, kljub temu, da so navedbe iz te vloge v delih povzete v sami odločitvi sodišča, pri čemer pa se nasprotni udeleženec z njimi ni imel možnosti seznaniti in še manj na njih odgovoriti. Kontradiktornost postopka je bila s tem popolnoma zanemarjena. Obširno zanika, da bi storil nasilna dejanja, ki se mu očitajo. Pojasnjuje, da se v delavnice nenasilne komunikacije ni vključil, ker ni imel možnosti internetnega dostopa do on-line delavnic, saj se delavnice zaradi Covida-19 v živo niso izvajale. Navaja, da nima realne možnosti biti enakopravna stranka v postopku. Delavke CSD-ja so si ustvarile svoje mnenje, zaradi česar bi bila postavitev neodvisnega izvedenca nujna, predvsem pa je potrebno dati nasprotnemu udeležencu vsaj možnost, da svoja otroka vidi, sliši, objame in jima pove, da ju ima rad. Opozarja tudi, da sodišče prve stopnje ni preverilo navedb CSD glede primernosti konkretne rejnice. Meni, da dejstva, da se delavke v kriznem centru menjavajo, ni mogoče preložiti na pleče nasprotnega udeleženca, ki sta mu otroka odvzeta in je brez realne možnosti, da bi ju v doglednem času dobil nazaj. V večji meri bi bilo potrebno upoštevati daljnosežnost posledic izdane odredbe in njenega vpliva na nadaljnjo urejanje razmerij med nasprotnim udeležencem in otrokoma.

3. Predlagatelj je na pritožbo obrazloženo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, materialnopravno pravilna. Dokazni postopek je namreč pokazal, da otrokoma grozi takšna nevarnost, zaradi katere je bilo predlagano začasno odredbo potrebno izdati.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da lahko sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika2). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (157. člen DZ). Po 174. členu DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen s strani obeh staršev in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi in če okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo.

7. Smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave, torej bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila storjena. Nasprotni udeleženec neutemeljeno zatrjuje, da se v nobenem postopku ni imel možnost braniti. Nasprotni udeleženec je imel možnost sodelovanja v tem postopku, kot tudi v postopku v zadevi I Kpd 000/2021. V slednjem je imel možnost vložiti pravno sredstvo in na ta način vzpostaviti kontradiktornost postopka. Nasprotni udeleženec je v tem postopku svojo voljo izrazil že pred centrom za socialno delo dne 23. 12. 2021, kjer se je prvotno strinjal, da gresta otroka v rejniško družino, ki ju bo po njegovih navedbah spravila na prava pota. Po pooblaščencu je nadalje odgovoril na predlog za izdajo začasne odredbe. Kot stranka je bil prisoten na naroku 28. 1. 2022, na katerem je bil tudi zaslišan. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu tudi opredelilo do pravno relevantnih navedb udeležencev postopka, pa tudi sicer pritožnik ni navedel, katera odločitev sodišča oziroma njegova trditev naj bi ostala brez odgovora.

8. Nasprotni udeleženec nadalje navaja, da je prvo sodišče iz zadnje vloge predlagatelja povzelo navedbe, čeprav se nasprotni udeleženec do teh navedb ni imel možnosti izjaviti oziroma na njih odgovoriti. Ni odločilno, ali in če so bile navedbe predlagatelja iz zadnje vloge v sklepu povzete, saj pritožnik ne navaja, da bi sodišče na njih oprlo svojo odločitev. Prav tako ne navede, v čem naj bi nevročitev predlagateljeve zadnje pripravljalne vloge nasprotnemu udeležencu vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

9. Kot je pritožniku obrazložilo že sodišče prve stopnje, mora biti postopek izdaje začasne odredbe hiter, sodišče pa o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan takrat, ko je razlogov, ki govore v prid nekega zaključka, več o tistih, ki kažejo nasprotno.

10. Do sedaj izvedeni dokazni postopek daje dovolj podlage za zaključek, da starša ne zagotavljata pogojev za normalni fizični in psihični razvoj obeh otrok.

11. Sodišče je odločitev o psihičnem in fizičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad otrokoma sprejelo ne le na podlagi izpovedi prve nasprotne udeleženke, temveč tudi na podlagi izpovedbe strokovne delavke kriznega centra C. C., ki je imela z otrokoma neposreden stik ter izpovedi strokovne delavke predlagatelja, psihologinje D. D.3

12. Dokazovanje z izvedencem klinične psihologije ali pedopsihiatrije, za kar se pritožnik zavzema v pritožbi, bo, kot je to pritožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, izvedeno v rednem postopku, ko bo sodišče odločalo na podlagi dokaznega standarda prepričanja.

13. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da drugi milejši ukrep, kot je pomoč družini na domu, svetovanje in podobno, za odvrnitev nevarnosti ponovitve nasilja in zanemarjanja ne bi zadoščali (156. člen DZ). Nasprotni udeleženec zmotno meni, da sodišče ni sprejelo milejšega ukrepa, ker naj se ne bi vključil v delavnice nenasilne komunikacije. Ob s stopnjo verjetnosti izkazanem hudem nasilju nasprotnega udeleženca, zanikanju dejanj ter težav z alkoholizmom, bo potreben določen čas, da bo nasprotni udeleženec prepoznal in odpravil težave, zaradi katerih potrebuje pomoč in terapijo.

14. Kot je pravilno pojasnil predlagatelj v odgovoru na pritožbo, je bivanje v kriznih centrih časovno omejeno, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da otroka začasno živita v rejniški družini, kjer jima je zagotovljeno stabilno okolje.

15. Izbrana rejnica po navedbah predlagatelja izpolnjuje pogoje po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti.4 Pred namestitvijo v rejniško družino sta se otroka z rejnico spoznala in odhoda v njeno rejniško družino nista zavračala. Ali se bosta otroka z rejniško družino ujela, bo pokazal čas.

16. Ni res, da nasprotni udeleženec nima stikov z otrokoma. Na naroku za glavno obravnavo 28. 1. 2020 je bil sklenjen začasni dogovor, na podlagi katerega stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma začasno potekajo pod nadzorom CSD v trajanju ene ure tedensko. Kot izhaja iz poročila CSD, se stiki očeta z otrokoma izvajajo dokaj redno.

17. Pritožbeno sodišče še enkrat pojasnjuje pritožniku, da gre le za začasno ureditev. Na njegovi strani pa je sedaj priložnost, da z intenzivno vključitvijo v terapevtsko obravnavo ter programe uvidi škodo svojih ravnanj ter se nauči veščin pozitivnega starševstva.

18. Ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje nasprotni udeleženec, kot tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 375. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju DZ. 3 Po drugem odstavku 108. člena ZNP-1 so navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanj ter zaslišanja strokovnega delavca centra za socialno delo štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. 4 V nadaljevanju ZD.