Jedro

Iz razlogov pritožbene odločbe jasno izhaja, da bi bila prisoja 5,200.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti pravilna in primerna, če ne bi bilo treba upoštevati, da je tožnica imela vrsto zdravstvenih težav pred nesrečo, ki se tudi delno manifestirajo v sedanjem zdravstvenem stanju. Sedanje stanje je po ugotovitvah izvedenca posledica v obravnavanem škodnem dogodku prejetega udarca v glavo in pretresa možganov do višine 50%, ostalo pa je treba pripisati tožničini osebnostni strukturi in prejšnjim zdravstvenim težavam. Gre torej za vprašanje deljene vzročne zveze. Ker so k tožničinemu sedanjemu zdravstvenemu stanju prispevali tudi njena osebnostna struktura in prejšnje zdravstvene težave, toženka ne more odgovarjati za tisti del škode, ki ga ni mogoče pripisati ravnanju voznika neznanega osebnega vozila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica se je poškodovala v prometni nesreči 12.8.1996, ker se je izogibala nasproti vozečemu neznanemu vozilu tuje registracije, ki je izza ovinka pripeljalo po njenem voznem pasu, pri zaviranju v desno pa jo zaneslo v drevo ob cesti. Tožbo je vložila že decembra 1988. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju njen delež krivde zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti ocenilo na 20%. Odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti je odmerilo na 1,500.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti pa na 5,200.000 SIT. Skupno odškodnino 6,700.000 SIT je zaradi tožničine sokrivde znižalo na 5,300.000 SIT (zaradi računske pomote je za 60.000 SIT preveč znižalo odškodnino), toženki naložilo plačilo tega zneska in odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in njeno obveznost znižalo na 3,280.000 SIT ter na novo odločilo o pravdnih stroških. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje izpodbija spremembo prisojene odškodnine in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se ugodi njenemu tožbenemu zahtevku tudi za znesek 2,020.000 SIT, torej da se toženkina pritožba v celoti zavrne. V razlogih smiselno uveljavlja še procesno kršitev, ker zatrjuje, da so razlogi pritožbenega sodišča o pravični denarni odškodnini tako pavšalni, da jih ni mogoče preizkusiti. Čeprav tožničine škode ni mogoče uvrstiti med katastrofalne škode, pa so bile posledice poškodbe tako hude, da se je njeno stanje bistveno spremenilo. Njene prejšnje zdravstvene težave so bile nepomembne, saj je praktično niso ovirale. Spremembe zdravstvenega stanja po nesreči, zlasti na psihičnem področju, so podrobno opisane v dveh izvedenskih mnenjih. Zaradi prometne nesreče so se pri tožnici začeli kazati znaki travmatske cerebrastenije. Te težave tožnica v reviziji povzema in zaključuje, da se je morala zaradi njih invalidsko upokojiti. Zato odškodnina v znesku 2,600.000 SIT, kot jo je odmerilo pritožbeno sodišče, glede na razmere v juniju 2001 ni primerna in ne more predstavljati zadoščenja za tožnico. Revizija opozarja še na težave zaradi poškodb zob in omenja stroške po predračunu za predvidena zobnoprotetična dela.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V obravnavanem škodnem dogodku je tožnica utrpela pretres možganov s kratkoktrajno nezavestjo, opraskanine po levem kolenu, udranine po telesu, udarnine po trebuhu in sklop zdravstvenih težav kot posledico pretresa možganov. Zaradi udarca v zobe je prišlo do razmajanja in posledično izgube 6 zob, ki so bili delno odstranjeni, delno pa provizorično sanirani z nadzidki, ki pa niso funkconalno zadostni. Hude bolečine z zoboboli in glavoboli je trpela najmanj 14 dni, lažje 1 mesec, med zdravljenjem se ni mogla pravilno hraniti in jesti trde hrane, še sedaj ne more ugrizniti in gristi s sprednjimi zobmi, ker ji prevleke večkrat odpadejo in jih mora menjavati. Občasne blage bolečine se bodo pojavljale predvsem v obliki glavobolov in vrtoglavic. Za telesne bolečine in nevšečnosti sta sodišči tožnici odmerili odškodnino v znesku 1,500.000 SIT.

Tožnica je že prej imela težave na psihičnem področju zaradi nevroz in depresij, kar je po ugotovitvah izvedenca pripisati tudi tožničini osebnostni strukturi. Sedaj trpi zaradi posledic psihoorganskega sindroma, ki se kažejo v utrujenosti, izčrpanosti, padcu delovne in mentalne kapacitete, intermitelnih glavobolih, ki se stopnjujejo pri psihofizičnih naporih, spremembah vremena, vožnji z motornim vozilom, kažejo se tudi v preobčutljivosti na spremembe temperature, svetlobe in druge zunanje dejavnike. Posledica so tudi rdečica in bledica kože ter znojenje, kar vse je značilno za posttravmatsko encefalotopijo. Nastopile so spominske motnje, motnje v koncentraciji, izpad intelektualnih funkcij in občasne prehodne težave z govorenjem. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je posledice psihoorganskega sindroma pripisati udarcu v glavo in pretresu možganov iz obravnavane nezgode le do polovice, ostali delež pa odpade na prejšnje tožničine težave, ki so se stopnjevale zaradi njene osebnostne strukture. Posledica obravnavane nezgode je tudi manjša možnost grizenja zaradi poškodovanih sprednjih zob. Za to obliko škode sta obe sodišči odmerili pravično denarno odškodnino v znesku 5,200.000 SIT.

Tožnica odškodnine za strah ni zahtevala.

Skupna odmera pravične denarne oškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti tako znaša 6,700.000 SIT. To odškodnino je sodišče prve stopnje znižalo za 20% zaradi tožničine sokrivde. Sodišče druge stopnje pa je prisojo pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti v znesku 5,200.000 SIT znižalo za polovico in pri tem navedlo jasne razloge za tako svojo odločitev. Te razloge tožnica v reviziji napačno razume, ko navaja, da je sodišče druge stopnje odmerilo pravično denarno odškodnino za to obliko škode na znesek 2,600.000 SIT. Iz razlogov na 9. in 10. strani pritožbene odločbe jasno izhaja, da bi bila prisoja 5,200.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti pravilna in primerna, če ne bi bilo treba upoštevati, da je tožnica imela vrsto zdravstvenih težav pred nesrečo, ki se tudi delno manifestirajo v sedanjem zdravstvenem stanju. Sedanje stanje je po ugotovitvah izvedenca posledica v obravnavanem škodnem dogodku prejetega udarca v glavo in pretresa možganov do višine 50%, ostalo pa je treba pripisati tožničini osebnostni strukturi in prejšnjim zdravstvenim težavam. Gre torej za vprašanje deljene vzročne zveze. Ker so k tožničinemu sedanjemu zdravstvenemu stanju prispevali tudi njena osebnostna struktura in prejšnje zdravstvene težave, toženka ne more odgovarjati za tisti del škode, ki ga ni mogoče pripisati ravnanju voznika neznanega osebnega vozila. Tako stališče se je že uveljavilo v sodni praksi (pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v decembru 1998). Samo to je bil razlog za znižano prisojo na pritožbenem sodišču in ne drugačna presoja, kakšna naj bi bila pravična denarna odškodnina za tako škodo.

Tožnica se je z odmero pravične denarne odškodnine v znesku 6,700.000 SIT (brez upoštevanja soprispevka) v sodbi sodišča prve stopnje strinjala, saj ni vložila pritožbe proti tej sodbi. Do spremembe v sodbi sodišča druge stopnje je prišlo zaradi drugačne uporabe materialnega prava iz 2. odstavka 178. člena ZOR v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZOR, ne pa zaradi drugačne uporabe materialnega prava iz 200. in 203. člena ZOR. Zato tožnica z revizijo ne more uspešno izpodbijati odmere pravične denarne odškodnine po 200. in 203. členom ZOR z navedbami, da je bila njena škoda tako huda, da se je morala invalidsko upokojiti. S tem skuša prikazati večji obseg škode, kar zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni dovoljeno. Kljub temu revizijsko sodišče pojasnjuje, da so neutemeljene tožničine trditve, da se je morala zaradi posledic obravnavanega škodnega dogodka invalidsko upokojiti, saj iz razlogov odločbe o invalidski upokojitvi izhaja, da so bile razlog njene invalidske upokojitve številne bolezni, med katerimi so omenjene tudi posledice prometne nesreče. Revizijske trditve o predračunu za popravilo zob predstavljajo nedovoljeno revizijsko novoto. Revizijske trditve o tako pavšalnih razlogih glede pravične denarne odškodnine, da jih ni mogoče preizkusiti, vsebinsko očitajo procesno kršitev v izpodbijani sodbi, vendar niso upoštevne, ker gre za enako odmero pravične denarne odškodnine kot v sodbi prve stopnje, proti kateri pa se tožnica ni pritožila.

Odmero celotne odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v znesku 1,500.000 SIT in zaradi deljene vzročnosti odmero dela odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanjih življenjskih aktivnosti v znesku 2,600.000 SIT je sodišče druge stopnje zaradi tožničinega deleža krivde za nastanek škode znižalo za 20 % in materialnopravno pravilno odločilo, da mora toženka plačati tožnici 3,280.000 SIT s pripadki.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožničino neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi njene priglašene revizijske stroške.