Jedro

Ugotovitev organa za BPP, da je tožnica v skladu z določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji dolžna povrniti stroške, ki so bili iz naslova BPP v tej zadevi dejansko izplačani (do višine prejetega premoženja v zadevi P 56/2008), je pravilna. Vendar pa je pravica terjati izpolnitev obveznosti vračila tega zneska po določbi prvega odstavka 336. člena OZ že zastarala.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju številka Bpp 258/2008 z dne 26. 1. 2015, se odpravi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da je tožnica dolžna v roku 30 dni od prejema te odločbe vrniti 200 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoč. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je bila prosilki 13. 5. 2008 dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), zaradi vložitve tožbe zaradi motenja posesti, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji. Pravdni postopek pred Okrajnim sodiščem v Velenju opr. št. P 56/2008 se je končal s sklenitvijo sodne poravnave, na naroku 14. 10. 2008, na katerem se je nasprotna stranka zavezala upravičenki do BPP plačati znesek 200 EUR, kot popolno in dokončno odškodnino za gmotno in negmotno odškodnino v zvezi z izselitvijo iz stanovanja. Znesek je bil upravičenki izročen ob podpisu sodne poravnave, glede povrnitve stroškov postopka pa sta se pravdni stranki dogovorili, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2. Ker so bili v zadevi izplačani stroški za odvetnika A.A. v višini 702,27 EUR, na podlagi sklepa tožene stranke z dne 15. 10. 2008, je tožena stranka na podlagi določbe 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in upoštevanju podatkov sodne poravnave z dne 14. 10. 2008 ugotovila, da je upravičenka delno uspela, ker je pridobila terjatev v višini 200 EUR, kar pomeni, da je dolžna na podlagi 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji vrniti stroške izplačane iz naslova BPP, do višine 200 EUR. Ker se je prosilka odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka od nasprotne stranke, je preprečila prehod terjatve iz naslova stroškov izplačanih iz naslova BPP v korist države, v skladu z določilom 46. člena ZBPP in je tako proti državi postala glavna zavezanka za obveznost vračila stroškov izplačanih iz naslova BPP, v celotni višini izplačanih stroškov.

3. Tožnica v vloženi tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je na podlagi 346. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zahtevek zastaral, saj so bili v zadevi opr. št. Bpp 258/2008 stroški za odvetnika izplačani na podlagi sklepa z dne 25. 10. 2008. Tako je od izdaje izpodbijane odločbe preteklo več kot 5 let. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožena stranka je izpodbijani akt izdala na podlagi določbe prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki določa, da če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

7. Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da je bila toženi stranki dodeljena BPP z odločbo Bpp 258/2008 z dne 31. 5. 2008. Iz listin priloženega spisa izhaja tudi med strankama nesporen podatek, da sta pravdni stranki (v sporu za katerega je bila dodeljena BPP), pred Okrajnim sodiščem v Velenju, v zadevi opr. št. P 56/2008 dne 14. 10. 2008, sklenili sodno poravnavo in se glede stroškov dogovorili, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, tožnica, upravičenka do BPP, pa je prejela, kot popolno in dokončno odškodnino za gmotno škodo v zvezi z izselitvijo iz stanovanja, znesek 200,00 EUR. Ta znesek je tožnica (kot izhaja iz zapisnika o sodni poravnavi opr. št. P 56/2008 z dne 14. 10. 2008, prejela ob podpisu te poravnave). Glede na takšno dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, je bila ugotovitev organa za BPP, da je tožnica, v skladu z določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji dolžna povrniti stroške, ki so bili iz naslova BPP v tej zadevi dejansko izplačani (do višine prejetega premoženja v zadevi P 56/2008), pravilna.

8. Tožnica v tožbi dejanskim ugotovitvam, ki so podlaga za sporno odločitev ne oporeka, sklicuje pa se na določbo 346. člena OZ in potek zastaralnega roka. V zadevi je torej sporno, ali je tožena stranka od tožnice utemeljeno zahtevala vračilo 200 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev BPP, ali je treba upoštevati v OZ določen, splošni 5. letni zastaralni rok.

9. Sodišče ugotavlja, da ZBPP ne vsebuje določb o zastaranju terjatev, zato je moralo sodišče v zvezi s tem vprašanjem uporabiti OZ, kot splošni predpis. Po določbi drugega odstavka 335. člena OZ zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega (prvi odstavek 336. člena OZ). V zastaranje se všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom (338. člen OZ). Splošni zastaralni rok po 346. členu OZ je pet let, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok.

10. Glede na podatke upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je izvajalec BPP toženi stranki 15. 8. 2008 vrnil napotnico, v kateri je navedeno, da znašajo skupni stroški, ki so bili porabljeni za nudenje BPP 702,27 EUR. Na podlagi te napotnice je tožena stranka odvetniku A.A., s sklepom Bpp 258/2008 z dne 15. 10. 2008, priznala potrebne izdatke in nagrado višini 702,27 EUR, ki so mu bili izplačani 14. 11. 2008. Ob upoštevanju prej citirane določbe prvega odstavka 336. člena OZ, je tožena stranka (vsaj) od prvega naslednjega dne po izdaji navedenega sklepa, imela pravico terjati izpolnitev obveznosti vračila tega zneska. Ker je od tožnice terjala vračilo 200 EUR po preteku 5 let, torej po poteku splošnega zastaralnega roka, je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka tožnici naložila vrnitev 200 EUR stroškov postopka, zaradi poteka splošnega zastaralnega roka nezakonita.

11. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo, ker narava stvari to dopušča in dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago.